| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 : magistrsko delo
Nika Grdadolnik Lorbek, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 je predstavljena tematska analiza izbranih kratkoproznih del sodobne slovenske književnosti. Namen magistrskega dela je bil tematsko analizirati, razvrstiti in predstaviti izbrana kratkoprozna besedila sodobnih avtorjev in avtoric v literarni reviji Literatura. Literarni mesečnik Literatura, ki zahteva prisotnega in razgledanega bralca, se ponaša s širokim spektrom kakovostnega literarnega gradiva, ki ga že od leta 1989 mesečno prispevajo novi ali že uveljavljeni avtorji in avtorice. S kvantitativno analizo in grafičnim prikazom izražena spoznanja se nadaljujejo s teoretično zasnovo, ki se smotrno navezuje na empirični del s poglobljeno tematsko analizo in členitvijo na prevladujoče teme. Ugotovili smo, da je med sodobnimi avtorji in avtoricami kratke proze izjemno priljubljena družbenokritična tematika, skozi katero izrazijo svoje nazore in razmišljanje o travmah sodobnega sveta. Besedila so sporočilno močna, stilno in jezikovno zahtevna, tematsko aktualna in so odličen prikaz sodobne literarne umetnosti.
Ključne besede: Kratka proza, kratka zgodba, družbenokritična tematika, literarna revija Literatura, sodobna slovenska književnost.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 597; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Tematizacija človekovega smisla v sodobni slovenski kratki prozi
Barbara Mastnak, 2020, magistrsko delo

Opis: Novo stoletje je predrugačilo vrednostni sistem, medtem ko je moderni pluralizem spodkopal samoumevno védenje ter zamajal identiteto sveta, družbe in posameznika. Kljub temu pa vprašanje o smislu ni novo, življenjsko se mu je posvetil že nevrolog, psihoterapevt in utemeljitelj logoterapije Viktor Emil Frankl. »Tretja dunajska šola« psihoterapije je namreč spregledala človekov duhovni boj, zato si mu prizadeva ponuditi pomoč pri iskanju smisla; s poudarkom na pomenu specifično človekove duhovne razsežnosti pa zavrača ali vsaj blaži miselnost absolutnega determinizma. Zaradi svobodne volje ima posameznik vseskozi možnost zavzeti stališče, volja do smisla pa ga motivira, da najde in izpolni smisel oziroma namero. Če te ne uresničuje, lahko nastopi eksistencialni vakuum, ki je vzrok noogene nevroze in lahko kot posledico nosi življenjsko dezorientacijo, obup, omamljanje in/ali kakšna druga ekstremna dejanja. (Frankl 1994a: 303–304) Čas postmodernizma je dokončno odprl vprašanje izčrpane literature, umaknil velike zgodbe, obsežna spoznanja in definitivne zaključke, ob tem pa osvetlil dvome o resnici, duhovno votlost, krizo smisla, obsežnejšo eksistencialno resignacijo, odtujene in brezvoljne subjekte ter izpraznjene misli in šibke emocije. Sodobna kratka proza zaradi svojega obsega najbolje ponuja pregled večjega števila literarnih oseb, z izbrano rabo naracije in umikom v intimo pa odkriva kljubovalnost subjektovega duha in njegovo pozicijo v nekem usodnem položaju. Namen magistrskega dela je predstaviti neorealistične in minimalistične prvine, s katerimi je prežeta sodobna slovenska kratka proza, in izpostaviti obsežno brezvoljnost njenih subjektov. S tem ciljem sem analizirala dvajset kratkoproznih zbirk, ki so izšle po letu 2000.
Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, neorealizem, minimalizem, človekov smisel, kriza smisla, logoterapija, bivanjska prikrajšanost
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 1310; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (920,68 KB)

3.
Sodobna kratkoprozna dela Slovencev v Avstriji
Sandra Peklar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Sodobna kratkoprozna dela Slovencev v Avstriji prikazuje sodobna kratkoprozna dela slovenskih avtorjev in avtoric v Avstriji. V uvodnem delu naloge sta predstavljeni tipologija sodobne kratke proze in oblike literarne avtobiografskosti kratkoproznih del. V nadaljevanju je predstavljen kulturnozgodovinski oris Slovencev v Avstriji in kratek pregled razvoja ter značilnosti sodobne književnosti slovenskih avtorjev v Avstriji. Osrednji del naloge predstavlja motivno-tematska in jezikovno-slogovna analiza kratkoproznih del slovenskih avtorjev in avtoric v Avstriji. Analizirali smo kratkoprozna dela, ki so izšla po letu 1960, naslednjih avtorjev: Janko Messner, Florjan Lipuš, Lev Detela, Anita Hudl, Vinko Ošlak, Kristijan Močilnik in Sabina Buchwald. V kratkoprozni analizi smo glede na pogostost avtobiografskih elementov določili obliko literarne avtobiografskosti ter glede na značilnosti posamezne zbirke določili kratkoprozni tip po klasifikaciji Blanke Bošnjak. Ugotovili smo, da se kažejo razlike med starejšimi in mlajšimi avtorji in avtoricami tako v motivno-tematskih kot v jezikovno-slogovnih značilnostih.
Ključne besede: Slovenci v Avstriji, slovenska književnost v Avstriji, sodobna kratka proza, kratkoprozni tipi, avtobiografskosti elementi
Objavljeno v DKUM: 08.05.2019; Ogledov: 1394; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (991,69 KB)

4.
Tematizacija partnerskih odnosov v izbranih kratkoproznih zbirkah po letu 2000
Nina Kartuš, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na raziskovanje in analiziranje partnerskih odnosov v triindvajsetih kratkoproznih zbirkah slovenskih avtoric. V teoretičnem delu smo natančneje predstavili literarni neorealizem in minimalizem, saj so njuni elementi v veliki meri prisotni v izbranih zgodbah. V nadaljevanju smo opredelili tematiko medosebnih odnosov, razvoja intimnosti, ljubezni in partnerstva. Zanimalo nas je, kako se v izbranih zbirkah kaže tematizacija partnerskih odnosov med moškim in žensko, čeprav se pojavljajo tudi homoseksualni odnosi, pri čemer gre za prikaz motivno-tematskih stalnic, kot so intimni odnosi zakoncev, partnerjev in ljubimcev. Poglavitno temo magistrskega dela predstavlja analitični del, ki zajema obravnavo in analizo kratkoproznih zbirk, ki so izšle med letoma 2005 in 2010. V naš izbor spadajo naslednje avtorice: Cvetka Bevc, Tina Bilban, Jasna Blažič, Mihaela Hojnik, Andreja Jezernik, Ivanka Klopčič Časar, Jana Kolarič, Milojka Komprej, Nataša Konc Lorenzutti, Manka Kremenšek Križman, Vesna Lemaić, Mirana Likar Bajželj, Ivanka Mestnik, Maruša Pivec, Lili Potpara, Veronika Simoniti, Lucija Stepančič, Marija Šedivy, Miomira Šegina, Mojca Tirš in Suzana Tratnik. Upoštevajoč tematiko dogajanja v posameznih zgodbah smo to poglavlje razdelili glede na izstopajoče tematizacije, ki so upovedane v zgodbah, kot so na primer nezvestoba, nezaupanje in ljubosumje. Izbrane zgodbe literarnih likov nam dajo vpogled v njihov intimni svet. Zanimivo je, kako so upovedani odzivi tako ženskih kot moških likov na različne situacije v partnerski, zakonski ali neobvezujoči zvezi. Osebe se soočajo z različnimi odkloni v odnosih, kot so prevare, ljubosumje, smrt partnerja, nasilje, naveličanost ipd. Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, slovenske avtorice, partnerski odnosi
Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, slovenske avtorice, partnerski odnosi
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1755; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (799,49 KB)

5.
POETIKA SODOBNE SLOVENSKE NEOREALISTIČNE KRATKE PROZE
Barbara Brec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se posveča neorealistični kratki pripovedni prozi. Ta se pojavlja tako v slovenski kot v tuji literaturi. Neorealizem se je v sodobni slovenski književnosti v največji meri uveljavil in poetološko najbolj izčistil prav v kratki prozi. Ta zajema predvsem avtorje, rojene leta 1960 ali kasneje, ki so svoja dela začeli objavljati v devetdesetih letih, snov pa jemljejo iz vsakdanjega življenja (Čander 2004: 353–363). Študij zbirk kratke proze, izdanih med leti 2010–2015, je za namen naloge pokazal, da v ospredju niso več teme o nacionalni identiteti, ampak se pojavljajo predvsem "male teme" in "male zgodbe", najpogosteje o (spolni) identiteti (Zupan Sosič 2011: 96–97). Subjekti so največkrat moški, ki se v razvitih državah, kjer tudi ženske stopajo na trg dela in celo zavzemajo najvišje položaje, zaradi izgube prevlade in moči počutijo vedno bolj nepomembne ter se sprašujejo o svojem eksistencialnem bistvu. Kriza moškosti in "instant" družba, v kateri je dovoljeno vse, na novo strukturirata tudi ljubezenske in partnerske odnose. Ena glavnih neorealističnih značilnosti je postavljenost subjektov v urbano okolje oziroma velika mesta, kjer se tujci ali ti, ki so se v ta mesta preselili kasneje, in ti, ki v njih prebivajo že od nekdaj, na vsakem koraku počutijo odtujene. Tako intimni in fantazijski svetovi posameznikov, v katere se ti zatečejo, včasih predstavljajo edini pobeg pred realnostjo. Namen magistrskega dela je osvetliti termin neorealistična književnost in razloge, ki so botrovali nastanku sodobne kratke proze zadnjih desetletij na naših tleh, še posebej neorealistične kratke proze. Ključni del magistrskega dela predstavlja analiza kratkoproznih del slovenskih avtorjev in avtoric, ki so izšla med leti 2010–2015, s pomočjo katerih so podprta teoretična spoznanja. Največja omejitev je premajhna časovna distanca, zato je ob literarni smeri neorealizma ključna razjasnitev pojmov transrealizem, literarni eklekticizem, nova emocionalnost in literarni minimalizem. Prav tako je ključen pregled tematik, s katerimi se literarne smeri ukvarjajo, njihovih pripovednih postopkov in konkretizacij v slovenski sodobni kratki prozi (Perić Jezernik 2001: 7).
Ključne besede: sodobna družba, sodobna slovenska kratka proza, slovenska neorealistična kratka proza, 2010–2015, neorealistične značilnosti, neorealizem, transrealizem, literarni minimalizem
Objavljeno v DKUM: 22.08.2016; Ogledov: 1967; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (989,18 KB)

6.
POETIKA PROZE JURIJA HUDOLINA
Goran Rugani, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednji del diplomskega dela predstavlja literarna analiza, ki v okviru literarne teorije in postmodernističnih dognanj poskuša poiskati in argumentirano utemeljiti literarno oz. umetniško vrednost literarnih del Jurija Hudolina. Jurij Hudolin je vsestranski umetnik (piše pesmi, članke, spremne besede, prevode, romane, itd.), literarna analiza v diplomskem delu bo zajela njegovo prozno ustvarjanje. Prozna literarna dela Jurija Hudolina so: Objestnost: Kratka kronika dolgega časa (2005), Pastorek: (Življenje na hudičevi zemlji 1987−1990) (2008), Vrvohodec: (O vzponih, padcih in dipsomaniji Franka Konečnika:1930-2010) (2011), Na Kolodvorski ulici nič novega: (Iz roda v rod še naprej) (2012) in Ingrid Rosenfeld (2013). Sama analiza se nanaša na temeljne strukture literarnega dela: snov, teme, motive, idejo, zunanjo zgradbo, notranjo zgradbo (ki zajema: sižé, literarni čas in prostor), literarne osebe, pripovedovalca, jezik in slog. Preko različnih metod raziskovanja nam diplomsko delo odgovarja oz. odgovori na pomembna vprašanja, kot so kdo je Jurij Hudolin, kaj so glavne značilnosti njegovega proznega ustvarjanja, kakšno vlogo ima avtor v svojih delih, kakšna je vsebina literarnih del in kaj prispevajo njegova dela v slovenski prostor proznega ustvarjanja.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska proza, roman, kratka zgodba, spominska pripoved, Jurij Hudolin.
Objavljeno v DKUM: 29.07.2016; Ogledov: 2260; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (952,20 KB)

7.
Sodobna slovenska kratka potopisna pripoved
Blanka Bošnjak, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Razprava se omejuje na izbor slovenskih kratkih potopisnih pripovednih besedil, ki so jih v zadnjem desetletju v zbirkah izdali naslednji avtorji: Sonja Porle, Barva sladke čokolade, 1998, Pavle Rak, Zlati ptič na kobrini glavi, 2002, Ervin Hladnik - Milharčič, Pot na Orient, 2009 in Evald Flisar, Zgodbe s poti, 2000. V obravnavo so uvrščene potopisne pripovedi, ki imajo hibridne žanrske in formalne značilnosti, hkrati pa lahko vsebujejo elemente fikcije. Obravnavane kratke potopisne pripovedi se povezujejo v širše diskurzivne kontekste sodobne družbe in se prepletajo s kulturnimi, postkolonialnimi in globalnimi ekološkimi vprašanji.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska književnost, proza, kratka proza, potopis, avtobiografskost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2247; Prenosov: 87
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Podobe tujosti v delih nekaterih sodobnih slovenskih prozaistk
Silvija Borovnik, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Referat se ukvarja s podobami tujosti v delih izbranih sodobnih slovenskih prozaistk. Podrobneje stavlja kratko prozo Maruše Krese Vsi moji božiči (2006) in Vse moje vojne (2009), zbirko kratke proze Erice Johnson Debeljak Tako si moj (2007) in zbirki kratke proze Suzane Tratnik Na svojem dvorišču (2003) in Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008). Besedilo obravnava podobe tujosti, ki so se izoblikovale v bolečem odnosu v razmerju med domovino in tujino, ter različne oblike eksistencialne tujosti avtoric/prvoosebnih pripovedovalk v sodobnem svetu.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska književnost, pisateljice, kratka proza, ženska tema, domovina, tujina, oblike odtujenosti
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1486; Prenosov: 115
URL Povezava na celotno besedilo

9.
PRVINE GROTESKE V SODOBNI SLOVENSKI KRATKI PROZI
Anja Klep, 2014, diplomsko delo

Opis: Pojav groteske na motivno-tematski ravni doda vrednost, obarvanost, slikovitost in polnost. Hkrati nam kot sprejemnikom/bralcem na recepcijski ravni obudi občutek gnusa, smeha, sočustvovanja, pomilovanja, presenečenja, odvratnosti, jeze, absurda, resignacije … Elemente groteske so vpenjali v svoje tekste različni avtorji, mi pa se bomo posvetili groteski v sodobni slovenski kratki prozi pri izbranih pisateljih. Največ gnusa in absurda med izbranimi zbirkami kratke proze nam na notranjeslogovnem nivoju ponudi Mihaela Hojnik v zbirki kratke proze Maločudnice. Zaradi same vsebine kratkih zgodb njeni teksti dolga leta niso bili sprejeti in so bili zavrnjeni ob vsaki prošnji za objavo. Zbirka je izšla šele dve leti po smrti avtorice. Prvotni naslov »Gnusljivke« bi bralce najnatančneje pripravil na to, kakšni občutki se porajajo v recepcijskem procesu med branjem. Dodatne realistične in fantastične prvine pa zbirko zaokrožijo v samosvojo celoto. Podobno, a vendarle manj slikovito, se groteskne prvine kažejo v kratki prozi Mojce Kumerdej v zbirki Temna snov. Groteska izgubi rdečo nit, pri čemer prevladuje realistični slog upovedovanja, kar lahko bralce napolni z mešanimi občutki. Fantastične in groteskne prvine kakor tudi motive, smrt narave in kanibalizem nam ponudi Gregor Lozar v zbirki Spačene. Sam naslov nas opozori na nepovprečnost glavnih oseb, njihovega življenja, posredno tudi same zgodbe. Različne motive, kakor so smrt, uboj, posilstvo, samomor, telesna pohabljenost, smrt narave in duševna razdvojenost smo primerjali skozi motivno-tematsko analizo med izbranimi zbirkami kratke proze. Naravna smrt, posejana z grotesknimi prvinami, uboji, ki nam s pomočjo grotesknih prvin prikazujejo naravo morilca; samomori, ki nam prikažejo groteskno končanje praznih življenj; telesna pohabljenost, ki nam groteskno obarvane motive lahko prikaže v fantastični luči; in smrt narave, ki nam lahko kot bralcem vzbuja negativne občutke.
Ključne besede: groteska, sodobna slovenska kratka proza, Mihaela Hojnik, Mojca Kumerdej, Gregor Lozar, smrt, uboj, posilstvo, samomor, obsesija, telesna pohabljenost, smrt narave, motivno-tematska analiza.
Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 3349; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (568,51 KB)

10.
LITERARNO DELO SODOBNIH KOROŠKIH PROZAISTK (OBJAVE PO LETU 1980)
Mateja Čuk, 2012, diplomsko delo

Opis: Literarno delo sodobnih koroških prozaistk (objave po letu 1980) obsega tista dela, ki so bila objavljena v knjižni obliki, in sicer od leta 1980 do danes. Namen diplomske naloge je bil predstaviti koroške prozaistke osemdesetih let v Sloveniji (avtorice se rodijo na Koroškem, a jih večina ne živi več na tem območju) in njihova literarna dela, za katera se je predpostavljalo, da so kvalitetna in vredna tovrstne obravnave. Avtorice, ki so bile umeščene v diplomsko delo, so sledeče: Cvetka Bevc, Silvija Borovnik, Ivanka Hergold, Aleksandra Kocmut, Majda Pajer, Ana Marija Pušnik, Barbara Simoniti in Barica Smole. Menili smo, da v sodobni literarno-zgodovinski zavesti niso dovolj prisotne. Njihovi literarni teksti so kronološko razvrščeni po letnicah izida in nato na osnovi literarne teorije analizirani. Obravnavani so romani in zbirke kratke proze oziroma novel. Pregledani so bili tudi odzivi na literarna dela. Zaradi obrobja koroške regije in pomanjkanja literarnih krogov na tem območju, nekatera dela ostanejo manj opažena. Menimo tudi, da se splošna kriza družbe kaže prav tako pri kulturi in ožje v sprejemanju te literature. Ugotovljeno je bilo, da literarna dela sodobnih koroških prozaistk lahko umestimo v književnost ženskih literarnih ustvarjalk na podlagi značilnosti, ki jih prinašajo s svojo t. i. žensko pisavo. Skupni imenovalec literarnih del sodobnih koroških prozaistk po letu 1980 je, da se obračajo stran od političnih in nacionalnih tem ter dajejo poudarek malemu človeku in njegovi intimi. Večinoma so to ženske, ki se posvečajo iskanju lastne identitete.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, koroške prozaistke, roman, kratka proza, novela, ženska pisava
Objavljeno v DKUM: 18.12.2012; Ogledov: 3248; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (763,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici