1. Razvijanje likovnih sposobnosti učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole z vidika implementacije sodobne likovne umetnosti : doktorska disertacijaKatja Kozjek Varl, 2024, doktorska disertacija Opis: Razvijanje ustvarjalnosti predstavlja enega izmed temeljnih ciljev sodobnega šolskega sistema in je ključno pri oblikovanju naprednega izobraževalnega okolja. Čeprav je spodbujanje ustvarjalnosti pomembno na vseh področjih izobraževanja, ima poučevanje likovne umetnosti za razvoj ustvarjalnih sposobnosti velik potencial in dobre predispozicije. V kontekstu pozitivnega vpliva na spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti prepoznavamo izjemno vrednost sodobne likovne umetnosti, ne zgolj v smislu razvijanja likovne ustvarjalnosti, temveč tudi kot orodje za spodbujanje kritičnega mišljenja, zmožnosti oblikovanja stališč ter generiranje novih, inovativnih idej na različnih področjih življenja.
Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev ustvarjalnosti tako splošno kot v kontekstu likovne umetnosti in izpostavlja značilnosti dejavnikov likovnoustvarjalnega in likovnooblikovnega razvoja. Obravnava značilnosti sodobne likovne umetnosti, posebnosti in načine implementacije sodobnih likovnih del in praks v vzgojno-izobraževalno delo ter vpliv sodobne likovne umetnosti na mladostnika. S sintezo literature s področja splošne didaktike in didaktike likovne umetnosti opredeljuje organizacijske in vsebinske didaktične možnosti pri pouku likovne umetnosti v osnovni šoli, izpostavlja vrednost didaktične komunikacije, odnosa med učiteljem in učencem ter problemsko zasnovanega pouka likovne umetnosti. Teoretična izhodišča predstavljajo temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki je sestavljen iz treh raziskovalnih sklopov.
V prvem raziskovalnem sklopu smo analizirali mnenja in stališča učiteljev likovne umetnosti v slovenskih osnovnih šolah z vidika poznavanja sodobnih likovnih praks, vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk in zaznanega odnosa učencev do obravnavanih vsebin. V drugem raziskovalnem sklopu smo v skladu z veljavnim učnim načrtom za pouk likovne umetnosti oblikovali eksperimentalni program dela Program implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli. Program dela smo v obliki pedagoškega eksperimenta izvedli v treh eksperimentalnih skupinah osmošolcev v obdobju petnajstih tednov. Želeli smo doseči napredek v likovni ustvarjalnosti učencev, razvijati njihovo kritično mišljenje in spodbujati pozitiven odnos učencev do sodobne likovne umetnosti. V tretjem raziskovalnem sklopu smo na osnovi likovnega testa, ki je bil izveden pred in po izvedbi Programa implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli, izvedli analizo pridobljenih podatkov, s katero smo preverili učinkovitost oblikovanega programa. Ugotovili smo, da ima eksperimentalni program dela večji učinek na razvoj likovnoustvarjalnih in likovnooblikovnih sposobnosti učencev kot poučevanje na tradicionalen način.
Doktorska disertacija predstavlja pomemben znanstveni prispevek, ki izhaja iz številnih spoznanj iz vseh faz raziskave. Gre za prvo obširnejšo raziskavo likovne ustvarjalnosti med osmošolci v slovenskem prostoru z uporabo mešanih metod raziskovanja. Raziskava se osredotoča na vključevanje sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole in njeno vlogo pri spodbujanju ustvarjalnosti med učenci. Koncept načrtovanja in izvajanja pouka je razvit na osnovi analize mnenj in stališč učiteljev likovne umetnosti, veljavnih kurikularnih dokumentov in sklopov didaktičnih odločitev ter vključuje umetniške koncepte nekaterih sodobnih likovnih umetnikov. Doktorska disertacija s svojo metodološko osnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju ustvarjalnosti na področju likovne umetnosti in ponuja dodatna spoznanja o pomenu vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti.
Ključne besede: osnovna šola, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk likovne umetnosti/pouk likovne vzgoje, didaktika likovne umetnosti/didaktika likovne vzgoje, likovne sposobnosti/likovna ustvarjalnost, sodobna likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (12,04 MB) |
2. Didaktična gradiva za spoznavanje sodobnih likovnih del v petem razredu osnovne šole : magistrsko deloTamara Čerček, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Didaktična gradiva za spoznavanje sodobnih likovnih del v petem razredu osnovne šole sestoji iz teoretičnega dela, kjer smo opozorili na to, kako pomembno je opazovanje reprodukcij in originalnih likovnoumetniških del, predstavili smo didaktična načela in kriterije za izbiro primernih umetniških del za učence in predstavili metodo raziskovanja v umetnosti ter metodo estetskega transferja kot primera dobre prakse za opazovanje likovnoumetniških del. Teoretična izhodišča so nam pomagala pri pripravi didaktičnih gradiv. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera, pri kateri so sodelovali učenci 5. razreda ter njihova učiteljica likovne umetnosti. V raziskovalnem delu so učenci tega razreda pri predmetu likovne umetnosti skozi pripravljena didaktična gradiva spoznavali reprodukcije treh umetniških del Mihe Artnaka: Lovka na lovce, Silvestra Plotajsa Sicoea: Kruh je moj art in Petre Varl: Poljubi in objemi. Učenci so skozi sam proces raziskave izražali zanimanje za slednja umetniška dela, kar se je pokazalo tudi pri sami analizi pridobljenih podatkov po koncu raziskave. Tako smo ustvarili didaktična gradiva, ki so primerna za spoznavanje sodobnih likovnih del v petem razredu osnovne šole.
Ključne besede: didaktična gradiva, sodobna likovna dela, likovna umetnost, študija primera
Objavljeno v DKUM: 18.07.2022; Ogledov: 785; Prenosov: 81
Celotno besedilo (3,41 MB) |
3. Prikaz medpredmetnega povezovanja na primeru implementacije sodobne umetnosti v osmi razred osnovne šoleKatja Kozjek Varl, Matjaž Duh, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je predstavljen primer implementacije sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole. V raziskovalnem procesu so nas zanimali različni pristopi (trije koraki), ki so učencem omogočali spoznavanje in razumevanje sodobne likovne umetnosti. Zadnji korak je predstavljal medpredmetno povezovanje z namenom realizirati učne cilje vključenih predmetov. Učenci so skozi likovnoustvarjalno delo izražali odnos do vsakodnevnih situacij. Različni pristopi pri načrtovanju in realiziranju likovnih nalog so učencem predstavljali izziv za kreativno likovno izražanje in oblikovanje lastnega odnosa do določene problematike. V raziskavi smo skozi izvirnost idej zaznali napredek pri ustvarjalnosti. Hkrati smo zaznali večjo senzibilnost učencev pri doživljanju in razumevanju nekaterih sodobnih likovnih del.
Ključne besede: likovna vzgoja, sodobna umetnost, metodika, učne metode, medpredmetno povezovanje, državljanska vzgoja, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 23.04.2018; Ogledov: 1771; Prenosov: 103
Celotno besedilo (877,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Beneški bienale sodobne umetnosti in pouk likovne umetnosti v osnovni šoliTomaž Zupančič, Andrej Velikonja, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je predstavljena empirična raziskava uvajanja sodobne umetnosti v pedagoško prakso. Poudarjen je pomen sodobne umetnosti ter podani kronološki pregled Beneškega bienala zadnjih petnajstih let in didaktične smernice za uvajanje sodobne umetnosti v pouk. V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava, izvedena v šolskem letu 2015/16 na vzorcu 117 učencev zadnjega triletja osnovne šole. Na podlagi izbranih del so bili razdelani trije tematski sklopi. Ugotovili smo, da je bil odziv učencev večstransko pozitiven. Poudarili smo razlike med odzivi učencev glede na starost. Na podlagi rezultatov raziskave smo z upoštevanjem sodobnih likovnih praks izoblikovali smernice za izvajanje pouka likovne umetnosti.
Ključne besede: sodobna umetnost, Beneški bienale, pouk umetnosti, likovna umetnost, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 1802; Prenosov: 552
Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskem programu v primerjavi s podobnimi dokumenti evropskih državTomaž Zupančič, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Političnim spremembam v Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sledila obsežna reforma šolstva, ki je vplivala tudi na umetniške predmete. Podobno so se na strokovnem nivoju v zadnjih tridesetih letih dogajale velike spremembe pri poučevanju umetnosti v svetu in Sloveniji z uveljavljanjem tako imenovanega postmodernega likovnega kurikula. Slovenski učni načrti za likovno umetnost se danes soočajo s podobnimi izzivi kot učni načrti drugih držav. S primerjavo slovenskega srednješolskega učnega načrta za predmet likovna umetnost z učnimi načrti sedmih evropskih držav (Estonije, Finske, Hrvaške, Irske, Latvije, Norveške in Španije) smo želeli osvetlili slovenski dokument v širšem kontekstu. Dokumente smo analizirali z različnih pogledov. Ugotovili smo, da obstajajo skupne lastnosti in razlike. Umestitev slovenskega predmeta v predmetnik srednje šole je podobna kot v tujini. V vseh primerjanih državah je likovna umetnost obvezni predmet, a z različnim številom ur. Slovenski dokument se od primerjanih razlikuje v strukturi, obravnavi likovnih področij, implementiranju vsebin sodobne umetnosti, večkulturnosti in trajnostni paradigmi. Ugotovili smo, da je slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskih programih sodoben v nekaterih segmentih in da bi lahko bil boljši v drugih.
Ključne besede: likovna vzgoja, učni načrti, sodobna umetnost, večkulturnost, srednje šole
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 2037; Prenosov: 179
Celotno besedilo (166,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. USTVARJALNOST Z VIDIKA LIKOVNOPEDAGOŠKE PRAKSE TER Z VIDIKA ALTERNATIVNIH SISTEMOV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJAAndreja Kuhar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje povezovanje umetnosti in pedagoških praks, pri čemer se osredotoča na obravnavo pojma likovne ustvarjalnosti. Poudarek je na sodobni umetnosti, za katero je značilno preseganje omejevanja na en sam medij ter poseganje na neumetniška področja, kakršno je poučevanje. Predstavljenih je nekaj alternativnih sistemov vzgoje in izobraževanja, ki niso omejeni samo na evropski prostor. V osrednjem delu so izpostavljeni primeri poučevanja kot umetniškega medija. Preko njih pokažemo na izzive pri mehčanju in širjenju izobraževalnega sistema v poskusih vpeljave umetniških praks v polje poučevanja. Alternativne šole vpeljujejo likovno ustvarjalnost skladno z omejitvami – nekatere morajo odgovarjati standardom znanja na državnem nivoju (koncept Reggio Emilia in Waldorfska šola). Druge so bolj avtonomne in likovno ustvarjanje dojemajo kot odprto in integrirano dejavnost, ki je otrokom dostopna pogosteje kot likovna vzgoja našega javnega šolstva, kjer se jo ocenjuje in obravnava kot ločen predmet. Nadalje tudi institucije, kot so galerije in muzeji, preobražajo svojo funkcijo in jo odpirajo na pedagoško področje. Njihova vloga postaja vedno bolj izobraževalne narave. V sodobni umetnostni instituciji se manjša prepad med umetniškim delom in gledalcem z aktivno participacijo zadnjega v poskusu lastne interpretacije umetniških del. Na koncu ne obstaja enoznačna definicija umetnosti in ustvarjalnosti, tako kot ne obstaja ena pot oziroma smer spajanja umetnosti in izobraževanja. Obstajajo zgolj različni prijemi estetske oz. likovnoumetnostne vzgoje, ki bolj ali manj učinkovito vplivajo na vseživljenjsko ustvarjalnost posameznika.
Ključne besede: alternativni pedagoški koncepti, poučevanje kot umetnost, sodobna umetnost, likovna pedagogika, likovna ustvarjalnost, muzejska pedagogika.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1811; Prenosov: 193
Celotno besedilo (2,13 MB) |
7. Examples of applying contemporary art practices in the visual arts curriculum in grammar schoolsJerneja Herzog, Matjaž Duh, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: The experience of practitioners has confirmed that primary and secondary schools in Slovenia do not pay enough attention to contemporary art practices. Teachers do not sufficiently (or not at all) include contemporary artists in art education. Consequently, students are not informed about experiencing and receiving contemporary art. They are often unable to define it and make their own opinions about it, as they have problems understanding and reading the content and force of expression regarding contemporary artworks. The current article shows a few examples of how grammar school teachers can successfully apply contemporary art practices in the visual arts curriculum. It presents the content-related, pedagogical-and-didactic planning and the possibilities of including contemporary art practices. The works of good quality, presented in the present article, have confirmed that contemporary art can be exceptionally interesting to students themselves, provocative and, above all, different from what they are used to.
Ključne besede: sodobna umetnost, kurikulum, gimnazija, likovna umetnost, curriculum, grammar school, visual arts
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1992; Prenosov: 35
 Povezava na celotno besedilo |
8. NAČRTOVANJE LIKOVNIH NALOG V VRTCU S POUDARKOM NA EKOLOGIJINiky Zver, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo, z naslovom Načrtovanje likovnih nalog v vrtcu, s poudarkom na ekologiji, sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela.
Že sam naslov nam pove, da smo se v diplomskem delu dotaknili predvsem ekološke problematike in sodobne umetnosti v predšolskem obdobju.
V teoretičnem delu smo predstavili pomen ekologije v vzgojno-izobraževalnih institucijah in likovno umetnost v predšolskem izobraževanju, kjer smo podrobneje opisali tudi vsa likovna področja, opredelili sodobno umetnost in se lotili vprašanja, koliko in na kakšen način se sodobna likovna umetnost vključuje v izobraževalni proces.
Skozi empirični del diplomskega dela smo podrobneje predstavili izvedeno raziskavo v enem izmed pomurskih vrtcev, ki je temeljila na izvedbi petih načrtovanih likovnih nalog, katerih tema je temeljila na ekologiji in sodobni umetnosti. Končne rezultate in ugotovitve smo pridobili s pomočjo evalvacij dveh vzgojiteljic iz omenjenega vrtca, ki sta vseh pet izbranih nalog tudi izvedli, in s fotografijami končnih izdelkov.
Ključne besede: Ekologija, sodobna umetnost, likovna umetnost, vzgoja, izobraževanje, predšolski otrok, načrtovanje, likovne naloge, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 23.03.2015; Ogledov: 2273; Prenosov: 274
Celotno besedilo (3,77 MB) |
9. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE KOT SPODBUDA ZA RAZVIJANJE LIKOVNE APRECIACIJELucija Premrl, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Mednarodni grafični bienale kot spodbuda za razvijanje likovne apreciacije sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela.
Teoretičen del je tematsko razdeljen na več poglavij. Posvetili smo se sodobnim likovnim praksam, likovnemu vrednotenju in likovni apreciaciji. Dotaknili smo se muzejske pedagogike, ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med učenci ljubljanskih osnovnih šol. Na razstavi 30. grafičnega bienala smo z njimi izvedli vodstvo s pomočjo delovnih listov, ki so temeljili predvsem na opazovanju razstavljenih umetniških del. Zanimal nas je odziv otrok na umetniška dela in kako se bo njihovo prvo mnenje razlikovalo od mnenja, ki ga bodo imeli o delu, potem ko ga bodo bolje spoznali.
Rezultati kažejo na obstoj razlik med učenci glede na njihovo starost, z vidika spola pa razlik nismo zaznali.
Ključne besede: likovna apreciacija, muzejska pedagogika, grafični bienale, Mednarodni grafični likovni center, sodobna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.10.2014; Ogledov: 1823; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,90 MB) |
10. SODOBNE UMETNIŠKE PRAKSE IN PROJEKTNO UČNO DELO V SREDNJEŠOLSKEM KURIKULUSandra Fabjan, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu sta predstavljena sodobna konceptualna likovna umetnost in projektno učno delo. Sodobna konceptualna likovna umetnost je razčlenjena na posamezne sodobne likovne prakse, ki so posebej opisane in podkrepljene s konkretnimi primeri iz zgodovine. Za vsako sodobno likovno prakso sem predstavila po en tuj in en slovenski primer konceptualnega likovnega dela. Pri projektnem učnem delu sem predstavila različne tipe projektnega učnega dela ter njegovo zgradbo in potek. Izpostavila sem značilnosti in načela, ki jih moramo pri projektnem učnem delu upoštevati. Raziskala sem vlogo profesorja ter odnos med profesorjem in dijakom pri projektnem učnem delu. Za zaključek teoretičnega dela sem izpostavila tudi slabosti, na katere lahko naletimo.
V empiričnem delu diplomskega dela sta podrobno predstavljeni dve raziskavi. Prva je bila izvedena med dijaki tretjega letnika Umetniške gimnazije likovne smeri Nova Gorica, druga pa med profesorji srednjih šol, ki poučujejo umetniški predmet. Obe anketi sta sestavljeni iz dveh delov: prvi del vsebuje vprašanja o projektnem učnem delu, v drugem delu pa se raziskovalna vprašanja ukvarjajo s sodobnimi likovnimi praksami.
V praktičnem delu diplomskega dela sem predstavila svoje delo z dijaki tretjega letnika Umetniške gimnazije likovne smeri Nova Gorica. Na primerih umetniških konceptualnih likovnih del sem jim predstavila sodobno konceptualno likovno umetnost in sodobne likovne prakse. Preko projektnega učnega dela je vsaka skupina ustvarila svoje likovno konceptualno delo in ga tudi interpretirala.
Ključne besede: sodobne likovne prakse, sodobna konceptualna umetnost, projektno učno delo, srednja šola, likovna pedagogika.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2014; Ogledov: 2553; Prenosov: 245
Celotno besedilo (4,14 MB) |
