Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Projekt je delo, ki se izvede samo enkrat, imeti mora jasen začetek in konec ter opredeljen proračun in načrt, kako naj bo izveden. Za uspešno celovito izvedbo tovrstnih projektov je ključna uporaba orodij, ki prikažejo celovit pregled nad vodenjem projekta. Eno takšnih orodij so informacijski sistemi za upravljanje projektov (PMIS), ki so se v zadnjih desetletjih bistveno nadgradili in posledično postali učinkovito orodje za upravljanje kompleksnega poteka projektov. Tovrstni projektni informacijski sistemi so postali nepogrešljivo orodje v rokah projektnih teamov, saj si z njihovo uporabo ne olajšamo poteka dela na projektu in njegovega vodenja, ampak imamo zagotovljen tudi celovit pregled nad napredovanjem projekta. V diplomskem delu smo obravnavali pojme projekt, projektno vodenje in informacijski sistemi za upravljanje projektov (PMIS). V teoretičnem delu smo tako opredelili projekt in njegove značilnosti, predstavili vrste projektov in opisali življenjski cikel ter faze projekta. Opredelili smo tudi projektni management in korake projektnega managementa. V nadaljevanju smo opredelili projektni informacijski sistem in sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo kot programsko opremo in okolje za vodenje projektov. V drugem delu diplomske naloge smo se usmerili v konkretna, sodobna in spletna orodja, namenjena podpori vodenju projektov. Predstavili smo tri različna spletna orodja, in sicer ClickUp, Trello in Asana, ki smo jih v nadaljevanju medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da imajo navedena spletna orodja s področja vodenja projektov sicer podobne osnovne funkcije, da pa se razlikujejo v cenah in modelih obračunavanja stroškov licenc, predvsem pa v primernosti uporabe v različnih tipih podjetij in projektov.
Ključne besede: Projekt, projektno vodenje, sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, ClickUp, Trello, Asana
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 735; Prenosov: 116
Celotno besedilo (2,08 MB)

Opis: Družba prihodnosti je informacijska družba, družba znanja. Z uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije se spreminja narava učno vzgojnega procesa. Učitelji so dobili v roke orodje, s katerim lahko učijo drugače, bolj kvalitetno in pokažejo učencem stvari, ki jih prej ni bilo mogoče pokazati. Pojavlja se vprašanje, ali so učitelji dovolj usposobljeni za vključevanje sodobne IKT v pouk. Še pomembnejše je vprašanje, ali nova tehnologija omogoča lažje delo ali je učiteljem le v breme. V diplomskem delu je v empiričnem delu prikazana uporaba IKT-ja pri pouku slovenščine v osnovnih šolah občine Šentjur. Anketirani uporabljajo sodobno IKT in jo vključujejo v pouk slovenščine, kar potrjuje dejstvo, da vsi anketirani uporabljajo pri pouku slovenščine računalnik in ostalo tehnologijo vsaj enkrat do dvakrat tedensko. Kljub razlikam v delovni dobi in starosti učitelji slovenščine v osnovnih šolah v občini Šentjur v večini menijo, da so dovolj osveščeni za vključevanje IKT-ja v učni proces. Poleg tega se udeležujejo izobraževanj s področja IKT-ja. Vendar so vsi enotni, da nobena, tudi najsodobnejša tehnologija, ne more zamenjati učitelja in njegove vloge, ki jo ima pri vzgoji in izobraževanju.
Ključne besede: pouk slovenščine, sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), e-šolstvo, informatizacija šolstva, e-asistent
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 1996; Prenosov: 228
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Pristop k učenju maternega jezika se skozi obdobja spreminja in danes tudi tu veliko vlogo igra sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) oziroma računalnik. Vključevanje sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije v pouk slovenščine je tema istoimenskega diplomskega dela, katerega namen je bil raziskati razširjenost uporabe sodobne IKT na omejenem vzorcu učiteljev slavistov, ki učijo v osnovnih in srednjih šolah. Odgovorni organi nudijo učiteljem ustrezne možnosti nadgradnje znanja, izboljšuje se tudi opremljenost učnih prostorov. Vzporedno s postopnim vključevanjem IKT v pouk slovenščine tečejo prenove učnih načrtov, ki so bile nujno potrebne. Spoznanja te študije, ki temeljijo na rezultatih anketnega vprašalnika, so se izkazala za vzpodbudna. V raziskavo je bilo zajetih 50 učiteljev slovenščine s štajerskega področja Slovenije. Anketirani vključujejo sodobno IKT v pouk slovenščine, kar potrjuje že dejstvo, da si pri pripravi na pouk redno pomagajo z Wordom in svetovnim spletom. Kljub generacijskemu prepadu v obvladovanju sodobne IKT, ki ga je povzročil hiter napredek računalniške znanosti v zadnjem desetletju ali dveh, je mogoče trditi, da so učitelji slovenščine zadovoljivo usposobljeni. Računalniška pismenost predstavlja izziv, ki so ga pripravljeni sprejeti kot pot do novih znanj ter bolj kakovostnega načina dela.
Ključne besede: Ključne besede: sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, slovenščina, pouk, računalnik, učitelji, slavisti, slovenisti, računalniška pismenost, diplomska dela.
Objavljeno v DKUM: 01.06.2009; Ogledov: 4893; Prenosov: 547
Celotno besedilo (409,86 KB)