| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Položaj učitelja v sodobni narcistični družbi
Matjaž Zupančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Položaj učitelja v družbi se nenehno spreminja. Šole in vzgojne organizacije zahtevata od njega znanja, ki se v preteklosti niso smatrala za pomembna. Težišče raziskovanja je analiza sodobne družbe, pojma narcizma ter odnosi med učiteljem in učencem. Ugotavlja se, ali je učitelj danes še kos dogodkom, ki se v zadnjem času odvijajo na šolah. Sodobna tehnologija je spremenila sistem človekovega zaznavanja realnosti in posledično njegovega vedenja. Pri analizi narcizma se ugotavlja, če je pojav zgolj negativen, ali ima tudi pozitivne lastnosti. Raziskava se dotakne družine, ki se spreminja, čeprav namen ostaja isti — vzgojiti otroka in ga pripraviti na življenje v družbi. Zaradi pojava interneta in mobilne tehnologije, se ustvarjajo nove baze podatkov, ki niso več skoncentrirane na področje šolstva in tako domači računalnik postaja priročnik za življenje. Učenci se vedejo drugače kot včasih, ker učitelj nima več klasične oblike avtoritete. Razpravlja se o tem, ali ima učitelj še možnost uveljavitve avtoritete v sodobni družbi. Začrtajo se smernice, kam pelje šolski sistem in kaj bo ta zahteval od učitelja in učenca. Mladi se ukvarjajo z drugačnimi problemi, kot njihovi starši in stari starši. Od človeka se še nikoli ni zahtevala takšna individualnost, po drugi strani pa postaja vse bolj odvisen od drugih.
Ključne besede: sodobna družba, narcizem, sodobni učitelj, šolski sistem, sodobna tehnologija, avtoriteta
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2716; Prenosov: 530
.pdf Celotno besedilo (400,55 KB)

2.
MOTIVNO-TEMATSKA ANALIZA IZBRANIH ROMANOV CORMACA MCCARTHYJA
Katja Gajšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Motivno-tematska analiza izbranih romanov Cormaca McCarthyja temelji na analizi tematike, ki jo avtor uporablja v treh izbranih proznih delih. Uvodni del diplomskega dela obsega avtorjevo življenje in delo ter opis fabul obravnavanih romanov: Krvavi poldnevnik ali Večerna rdečina na zahodu, Ni dežela za starce in Cesta. V jedrnem delu je zajeta podrobna analiza motivov in tematike v izbranih romanih. Prav tako je predstavljeno, kako se tematika odraža v izbranih delih in v povezavi s sodobno družbo. Osredotočila sem se na teoretičen oris relevantnih izrazov: modernizem in postmodernizem, roman »toka zavesti«, zgodovinski roman, srhljivka, antiutopični roman ter se posvetila tudi tipologiji pripovedovalca v povezavi z izbranimi romani. Kritiki avtorjev slog pisanja povezujejo s slogom pisanja Williama Faulknerja, zato sledi tudi primerjava in vplivi Faulknerja na McCarthyjev slog pisanja. Zadnje poglavje podaja razloge in relevantne primere z navezavo na bivanjsko tematiko iz izbranih romanov in sodobno družbo. V sklepnem delu so povzete glavne ugotovitve in opažanja celotnega diplomskega dela.
Ključne besede: Krvavi poldnevnik, Ni dežela za starce, Cesta, roman »toka zavesti«, tipologija pripovedovalca, sodobna družba
Objavljeno: 09.07.2013; Ogledov: 1414; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (674,57 KB)

3.
Vloga starih staršev v razširjeni družini
Ksenija Stopar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo starih staršev v razširjeni družini in je razdeljeno na dva dela: na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pozornost namenili družini in starim staršem. Opisali smo pojem družina, kakšne tipe in naloge družin poznamo, predstavili smo obdobja družinskega življenja in opisali, kakšna je bila družina v moderni in kakšna v aktualni postmoderni družbi, ter se osredotočili na aktualne tipe družin v sodobni slovenski družbi. Potem smo se podrobneje seznanili s temo staranja in starosti ter analizirali vlogo starih staršev v razširjeni družini. Ker nas je v empiričnem delu zanimala vloga starih staršev v razširjeni družini, kakšen je njihov vzgojni vpliv na vnuke in kakšna je njihova vloga v šoli in pri domačih nalogah, smo se temu posvetili s pomočjo strokovnih virov. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom izvedli anketiranje, s katerim smo želeli ugotoviti, ali obstajajo kakšne razlike med vlogo starih staršev v razširjeni družini v mestu in na podeželju ter kakšen vpliv ima izobrazba starih staršev na pomoč vnukom (osnovnošolcem) pri domačih nalogah in učenju. Poleg tega smo želeli ugotoviti tudi, ali so v sodobni postmoderni slovenski družbi stari starši večinoma že upokojeni, s čim stari starši družini svojega otroka najbolj pomagajo ter ali vsaj občasno prihaja med starimi starši in njihovimi otroki do konfliktov pri vzgoji vnukov.
Ključne besede: stari starši, staranje, starost, sodobna družba, razširjena družina, anketni vprašalnik
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 663; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
FENOMEN HIKIKOMORI - SOCIALNI UMIK MLADINE NA JAPONSKEM
Nino Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil preučiti lastnosti, vidike in percepcije fenomena hikikomori (socialni umik mladih na Japonskem), ki povzročajo težave pri znanstvenem raziskovanju. S primerjalno analizo smo ugotovili, da ta socialni pojav nima širše sprejete splošne definicije. Obstajata dve pomembnejši opredelitvi, ki sta osnova za številne izpeljave, ki omogočajo operativno označitev fenomena za posamezne raziskave. Pri diskurzivni analizi fenomena smo potrdili pomembno vlogo posameznih diskurzov (medijskega, javnosti, znanstvenega in uradnega) pri pojmovanju in oblikovanju percepcije fenomena v strokovni in drugih javnostih. V primerjalni analizi obstoječih metodoloških pristopov k fenomenu smo ugotovili prevlado kvalitativnih metod, ob tem pa zaznali zagate pri metodoloških pristopih k raziskovanju, ki jih povzroča nedostopen predmet proučevanja. V pregledu teorij razlag fenomena hikikomori smo ugotovili, da prevladujejo pristopi, ki vidijo temeljne razloge za socialni umik v socialno-ekonomskih okoliščinah, predvsem strukturnih spremembah v sodobni japonski družbi, pri čemer naj bi bil socialni umik posledica več vzrokov, ki so medsebojno povezani ali celo pogojeni. Tezo o kulturni specifičnosti fenomena hikikomori smo potrdili, na formalni ravni gre nedvomno za fenomen, ki je kulturno specifičen za Japonsko, pri čemer pa je treba opozoriti na strukturno sorodne pojave v drugih družbah.
Ključne besede: hikikomori, socialni umik mladine, sodobna japonska družba, odklonsko vedenje, kulturno specifičen fenomen, diskurzivna analiza, sociologija mladine
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 960; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
Vloga zavarovalništva v sodobni družbi
Katarina Barbara Krnjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Živimo v hitro spreminjajočem se svetu, v katerem se rojevajo nevarnosti, ki predstavljajo nova tveganja sodobne družbe. Zato postaja varnost vse pomembnejša vrednota le-te. Pri zagotavljanju varnosti ima zavarovalništvo velik pomen, zato bom v diplomskem projektu raziskovala vlogo zavarovalništva v sodobni družbi. Pri tem bom poudarila funkcije zavarovanja in predstavila vse pomembnejšo preventivno dejavnost zavarovalnic. Spoznali bomo pomen obveznih (individualnih) zavarovanj in na koncu opomnili na vse večji pomen in zaželenost družbene odgovornosti zavarovalnic. Tako, kot se sodobna družba sooča z novimi tveganji in se skuša pred njimi zavarovati, se mora tudi zavarovalna industrija prilagajati novim družbenim spremembam. V nadaljevanju bom predstavila pomen globalizacije in z njo povezane okoljske in družbeno-gospodarske spremembe ter njihov vpliv na zavarovalništvo. Ugotavljala bom, kako se zavarovalništvo pripravlja na nove izzive. Ti bodo namreč vplivali na razvoj zavarovalnega sektorja.
Ključne besede: zavarovalništvo, sodobna družba, globalizacija, varnost, nova tveganja, izzivi zavarovalništva.
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 704; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
POETIKA SODOBNE SLOVENSKE NEOREALISTIČNE KRATKE PROZE
Barbara Brec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se posveča neorealistični kratki pripovedni prozi. Ta se pojavlja tako v slovenski kot v tuji literaturi. Neorealizem se je v sodobni slovenski književnosti v največji meri uveljavil in poetološko najbolj izčistil prav v kratki prozi. Ta zajema predvsem avtorje, rojene leta 1960 ali kasneje, ki so svoja dela začeli objavljati v devetdesetih letih, snov pa jemljejo iz vsakdanjega življenja (Čander 2004: 353–363). Študij zbirk kratke proze, izdanih med leti 2010–2015, je za namen naloge pokazal, da v ospredju niso več teme o nacionalni identiteti, ampak se pojavljajo predvsem "male teme" in "male zgodbe", najpogosteje o (spolni) identiteti (Zupan Sosič 2011: 96–97). Subjekti so največkrat moški, ki se v razvitih državah, kjer tudi ženske stopajo na trg dela in celo zavzemajo najvišje položaje, zaradi izgube prevlade in moči počutijo vedno bolj nepomembne ter se sprašujejo o svojem eksistencialnem bistvu. Kriza moškosti in "instant" družba, v kateri je dovoljeno vse, na novo strukturirata tudi ljubezenske in partnerske odnose. Ena glavnih neorealističnih značilnosti je postavljenost subjektov v urbano okolje oziroma velika mesta, kjer se tujci ali ti, ki so se v ta mesta preselili kasneje, in ti, ki v njih prebivajo že od nekdaj, na vsakem koraku počutijo odtujene. Tako intimni in fantazijski svetovi posameznikov, v katere se ti zatečejo, včasih predstavljajo edini pobeg pred realnostjo. Namen magistrskega dela je osvetliti termin neorealistična književnost in razloge, ki so botrovali nastanku sodobne kratke proze zadnjih desetletij na naših tleh, še posebej neorealistične kratke proze. Ključni del magistrskega dela predstavlja analiza kratkoproznih del slovenskih avtorjev in avtoric, ki so izšla med leti 2010–2015, s pomočjo katerih so podprta teoretična spoznanja. Največja omejitev je premajhna časovna distanca, zato je ob literarni smeri neorealizma ključna razjasnitev pojmov transrealizem, literarni eklekticizem, nova emocionalnost in literarni minimalizem. Prav tako je ključen pregled tematik, s katerimi se literarne smeri ukvarjajo, njihovih pripovednih postopkov in konkretizacij v slovenski sodobni kratki prozi (Perić Jezernik 2001: 7).
Ključne besede: sodobna družba, sodobna slovenska kratka proza, slovenska neorealistična kratka proza, 2010–2015, neorealistične značilnosti, neorealizem, transrealizem, literarni minimalizem
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 759; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (989,18 KB)

7.
Humanizacija družbe v EU, ki naj bi jo zagotavljali njeni pravni akti, s poudarkom na preprečevanju trgovine z ljudmi
Sara Zavernik, 2017, diplomsko delo

Opis: Humanizacija je proces, ki se zagotavlja skozi pravne akte, vzgojo in vplive okolice na posameznike, da se zagotovi človeškost in dobrobit posameznika. Humanost je beseda, ki ima zelo veliko različnih definicij, skupno pa jim je le eno. Ravnati tako, da je v dobro ljudi, obenem pa se zagotavlja dobrobit posameznika. Ugotavljamo, da je humanost na udaru prav pri trgovini z ljudmi, saj gre tukaj za nečloveško, nehumano ravnanje z žrtvami trgovine. Trgovino z ljudmi poznamo že iz antičnih časov v njeni prvotni obliki, ki jo imenujemo suženjstvo. Suženjstvo ima svoj izvor že pred antičnimi časi, ko je prvič omenjeno v Hamurabijevem zakoniku leta 1760 pr. n. št. Skozi tisočletja se je spreminjalo, raslo in preoblikovalo v trgovino z ljudmi. Suženjstvo zelo dolgo ni veljalo za nelegalno dejavnost, medtem ko trgovina z ljudmi je v današnjem času nekaj nelegalnega in sprevrženega, kar današnja družba ne odobrava. Statistike po svetu so zelo različne, saj je mogoče govoriti le o domnevnih številkah, saj dejanskega števila žrtev ni mogoče ugotoviti. Število žrtev v svetu se giblje med 12 in 29,8 milijona žrtev in enako je glede dobička trgovine z ljudmi. Statistiko v EU vodi EUROSTAT na podlagi podatkov iz posameznih držav članic, ki vsako leto posredujejo pridobljene podatke o domnevnih in identificiranih žrtvah. Tukaj je potrebno poudariti, da v statistiko niso vključene vse države članice, saj je za obdobje treh let potrebno zagotoviti statistične podatke za vsako od teh treh let in to nekatere države niso storile, zato je statistika omejena samo na tiste, ki so jih. Statistika bi bila v drugem primeru nepravilna in netočna, saj ne bi bilo mogoče spremljati porasta ali padanja števila žrtev. Statistika se vodi glede na vse možne kriterije: spol, starost, obliko izkoriščanja, državljanstvo itd. Mednarodna organizacija dela je v letu 2014 govorila o približno 150 milijardah ameriških dolarjev dobička na letni ravni trgovcev z ljudmi. Potrebno je omeniti tudi najrazličnejše oblike izkoriščanja, ki ga trpijo žrtve. Prostitucija, otroška pornografija, prisilne poroke, prodaja organov, to in še več je oblik izkoriščanja, ki trgovcem prinašajo dobiček, obenem pa kršijo najbolj osnovne človekove pravice. Problematike trgovanja z ljudmi se zavedajo tudi institucije EU, ki sprejemajo pravne akte za zaščito žrtev, preprečevanje trgovine z ljudmi in kaznovanje vseh udeleženih. Listina o temeljnih pravicah je tisti najbolj osnovni pravni akt, ki zagotavlja pravice in svoboščine posameznikov, obenem pa vsebuje prepoved suženjstva in prisilnega dela. Drugi pravni akti, ki se nanašajo na trgovino z ljudmi, so Direktiva 2011/36/EU, Direktiva Sveta 200/43/ES, Amsterdamska pogodba in mnogi drugi pravni akti, ki so navedeni v nalogi. Pravni akti nam pravice in svoboščine priznavajo, ni pa to nikakršno zagotovilo, da bo tudi tako. Trgovci z ljudmi definitivno žrtvam tega ne priznavajo, saj potem ne bi mogli govoriti o trgovini z ljudmi. Humanost je nekaj, kar v večini primerov povezujemo s posameznikom, ampak je potrebno tudi ugotoviti, ali so pravo in politike EU, ki nas ščitijo, dovolj humane same po sebi. Na to temo je napisana obsežna knjiga, ki se dotakne vseh področij in disciplin politike in prava EU ter nam da malo drugačen vpogled v trenutno situacijo v EU. Krivda pa ni samo na premalo humani politiki in pravu EU, ampak na sodobni družbi. Potrošniška družba, ki jo žene naprej želja po vedno več stvareh, tehnološki napredek in razvoj sta človeka postavila v ozadje in ga enako kot stvari ovrednotila v denarju. Da ima to vse vpliv na trgovino z ljudmi, je kakopak jasno že na prvi pogled, obenem pa je potrebno vedeti, da je v potrošniškem svetu na voljo vse, po čem je povpraševanje. Torej je družba tista, ki jo lahko krivimo, da trgovina z ljudmi še vedno obstaja, obenem pa služi takšne velike količine denarja, saj brez povpraševanja ni ponudbe.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, pravo EU, humanizacija, sodobna družba
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 758; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici