| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VARSTVO POSESTI S PREGLEDOM NAJNOVEJŠE SODNE PRAKSE
Mitja Pasutto, 2015, diplomsko delo

Opis: Posest predstavlja enega temeljnih pojmov in fenomenov stvarnega prava. Posest ni pravica, ampak s pravom varovan dejanski položaj. Čeprav posest ni pravica, posestniku daje pravovarstveno upravičenje. Namen take ureditve je v začasni ureditvi posesti, dokler se o njej pravnomočno ne odloči v sporu, predvsem pa je namen posestnega varstva v preprečevanju nasilnega in samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic, resničnih ali namišljenih imetnikov pravic, saj je v pravno urejeni državi vsaka nasilna sprememba obstoječega stanja prepovedana. Varstvo posesti je zagotovljeno skozi dve obliki, ki sta samopomoč in sodno varstvo posesti. Samopomoč je oblika varstva posesti, katere se lahko posestnik posluži za zavarovanje svoje posesti, ki mu je bila protipravno odvzeta ali motena. Pogoj je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Druga oblika varstva posesti je sodno varstvo posesti, ki zagotavlja samostojno in neodvisno od pravice do stvari pravno zaščito pred motenjem ali odvzemom posesti. Eno najpomembnejših načel postopka sodnega varstva posesti je načelo hitrosti postopka. Posestno varstvo mora biti hitro in kot tako varovati posest, dokler se o njej ne odloči v sporu, ki temelji na pravici. Sodišče daje varstvo posesti le glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa ne upošteva pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Za utemeljeno varstvo posesti mora biti izpolnjenih več predpostavk. Tožnik mora biti v času motenja ali odvzema posestnik stvari, toženec more biti pasivno legitimiran, posest mora biti res motena, motenje pa mora biti samovoljno oziroma protipravno. Varstvo posesti je utemeljeno le v kolikor je izkazan pravni oziroma z njim tesno povezani ekonomski interes za tak zahtevek, predvsem pa je pomembno, da je spor zaradi motenja posesti sprožen v zakonsko določenih rokih, ki izhajajo iz načela hitrosti postopka.
Ključne besede: posest, varstvo posesti, soposest, neposredna posest, posredna posest, samopomoč, sodno varstvo posesti, spor zaradi motenja posesti.
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 820; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (493,29 KB)

2.
Varstvo posesti
Ana Pušnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Posest je neposredna ali posredna dejanska oblast nad stvarjo. Pri opredelitvi posesti poznamo subjektivno in objektivno koncepcijo posesti. Posest ni pravica, saj pravica predstavlja pravno oblast do stvari. Značilnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. Pri varstvu posesti, stranka ne sme vzeti pravice v svoje roke, ampak jo mora uveljavljati prek pravnega instrumentarija, ki ga nudi pravni red. Pri tem poznamo varstvo posesti posrednega in neposrednega posestnika. Poznamo pa tudi varstvo soposesti in delne posesti. Na podlagi intenzivnosti protipravnega posega v posest ločimo odvzem posesti in motenje posesti. Razlika med obema je predvsem v tem, da pri motenju posesti, poseg v posest ni tako intenziven kot pri odvzemu posesti. Tako se motenje in odvzem posesti uveljavljata v obliki tožbe. Takšne zahtevke imenujemo posesorični zahtevki. Pri tem določa stvarnopravni zakonik, da lahko zahteva moteni sodno varstvo v primeru motenja oziroma odvzema posesti v 30 dneh odkar je zvedel za motenje in najpozneje v enem letu odkar je motenje nastalo. Tridelni tožbeni zahtevek vsebuje ugotovitveni zahtevek s katerim se zahteva ugotovitev motenja ter način, s katerim je bilo motilno dejanje izvršeno. Sledi vzpostavitev v prejšnje stanje in prepoved nadaljnjega motenja posesti. Subsidiarno obliko posestnega varstva predstavlja samopomoč. Pogoji za samopomoč so, da je nevarnost neposredna, da je takojšnja in nujna, ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Za hitro rešitev lahko posestnik, čigar posest je motena, navadno uporabi institut začasne odredbe. Gre torej za (še) najhitrejše pravno varstvo za posestnike, katerih posest je bila motena. Začasna odredba nudi začasno zavarovanje do odločitve o glavnem sporu. Cilj posestnega varstva je v preprečevanju, omejevanju in sankcioniranju samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic.
Ključne besede: Posest, sodno varstvo posesti, motenje posesti, odvzem posesti, samopomoč, tridelni tožbeni zahtevek, začasne odredbe.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 813; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (564,04 KB)

3.
MOTENJE POSESTI V NAJNOVEJŠI SODNI PRAKSI
Alen Mom, 2016, diplomsko delo

Opis: Posest je eden izmed temeljnih pojmov stvarnega prava. Posest ni pravica, temveč dejanski položaj, ki je varovan s pravom. Ta dejanski položaj daje posestniku od pravice neodvisno pravovarstveno upravičenje. Namen tega je, da se sporno razmerje glede posesti začasno uredi, dokler se pravnomočno ne konča spor o pravici. Predvsem pa je glavni namen posestnega varstva ta, da vzdržuje družbeni red, saj se z njim poskušamo izogniti samovolji in nasilju. Poznamo dve obliki varovanja posesti. Ti obliki sta samopomoč in sodno varstvo posesti. Samopomoč je oblika varstva posesti, ki pride v poštev le izjemoma. Za upravičenost samopomoči morajo biti komulativno izpolnjeni točno določeni pogoji. Če ti pogoji niso izpolnjeni, sodišče ne bo priznalo s samopomočjo ohranjene posesti. Druga oblika varstva posesti pa je sodno varstvo. Do njega je upravičen tisti posestnik, ki mu je nekdo motil oz. odvzel posest. Posestni spori se skladno z načelom hitrosti postopka običajno rešujejo v zelo kratkih rokih. To je mogoče tudi zato, ker se v posestnem sporu ne pojavi toliko različnih vprašanj kot v kateri drugi »običajni« pravdi. Sodišče o pravici do posesti odloči le na podlagi ugotovitve zadnjega posestnega stanja in motilnega ravnanja, ne upošteva pa pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Da sploh pride do odločanja o posesti, mora biti izpolnjenih več predpostavk. Tožnik mora biti v času motenja posestnik stvari, obstajati mora pasivna legitimacija toženca, posest mora biti resnično motena, motenje mora biti protipravno. Najpomembnejša predpostavka, ki mora bit izpolnjena, pa je obstoj pravnega in ekonomskega interesa. Pravni je podan že v zakonu, ko le-ta dovoljuje pravno varstvo, ekonomski pa se presoja od primera do primera. Obstoj le-tega sodišča ugotavljajo predvsem zato, da se posestno varstvo ne bi zlorabljalo.
Ključne besede: posest, soposest, spor zaradi motenja posesti, samopomoč, neposredna posest, posredna posest, sodno varstvo posesti, aktivna legitimacija, pasivna legitimacija
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 3151; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (1019,05 KB)

4.
POSREDNO MOTENJE POSESTI TER VZNEMIRJANJE LASTNIKA NEPREMIČNINE
Martina Žunkovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Posest predstavlja enega temeljnih pojmov stvarnega prava. Posest ni pravica ampak je s pravom varovan dejanski položaj. Kljub temu, da ni pravica, pa posestniku daje pravovarstveno upravičenje. Namen takšne ureditve je v začasni ureditvi posesti, dokler se v sporu pravnomočno ne odloči o le-tej. Motenje ali odvzem posesti je vsako dejanje, ki spreminja ali ogroža razmerje določene osebe do posesti oziroma vsako dejanje, s katerim se posega v tujo posest, tako da se s takšnim dejanjem otežuje ali celo onemogoča izvrševanje posesti. Do vznemirjanja lahko pride bodisi z aktivnim vznemirjanjem bodisi z opustitvijo dolžnega ravnanja. Vznemirjanje lahko povzročijo tudi tako imenovane imisije. Lastnik je namreč pri uporabi nepremičnine primoran odpravljati vzroke in opuščati dejanja, ki izvirajo iz njegove nepremičnine, in ki otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na namen in naravo nepremičnine ter glede na krajevne razmere, običajna ali pa povzročajo celo znatnejšo škodo. Varstvo posesti je zagotovljeno skozi dve obliki – samopomoč ter sodno varstvo posesti. Samopomoč je oblika varstva posesti, katere se posestnik lahko, za zavarovanje svoje posesti, posluži v primeru, ko mu je posest bila protipravno odvzeta ali motena. Nevarnost mora biti neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna. Način samopomoči pa mora ustrezati okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Sodno varstvo posesti zagotavlja pravno zaščito pred motenjem ali odvzemom posesti samostojno in neodvisno od pravice do stvari. Sodišče daje varstvo posesti glede na zadnje motenje posesti in glede na nastalo motenje, ne upošteva pa pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Če posestnega varstva ne bi bilo, bi obstajala velika nevarnost uporabe samovolje in nasilja pri uveljavljanju in ohranjanju posesti.
Ključne besede: posest, motenje posesti, protipravno vznemirjanje, sodno varstvo posesti, samopomoč, imisije, varstvo posesti
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 624; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici