1. Sodno tolmačenje v kazenskih postopkih tujih državljanov na primeru SlovenijeLeona Nikolaš, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava sodne tolmače v Sloveniji, ki so nemalokrat posredniki v kazenskih postopkih. Zanimalo nas je, kakšno je njihovo delo, s kakšnimi težavami se soočajo in koliko sodnih tolmačev je na voljo za posamezne tuje jezike. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšni so odnosi med sodnimi tolmači in osebami, ki delujejo na sodišču.
V teoretičnem delu sta opredeljena pojma tolmačenje in sodno tolmačenje, njune podzvrsti ter kratek zgodovinski razvoj. Pomemben del vsakdana sodnega tolmača je delo na sodišču, zato smo raziskali, kako so vključeni v sodni proces. Navedene so tudi pomembne ugotovitve, ki se nanašajo na zakonodajo in na trenutno stanje trga sodnih tolmačev v Sloveniji. V nadaljevanju sta predstavljena projekt TransLaw Exploring Legal Interpreting Service Paths and Transcultural Law Clincs for persons suspected or accused of crime in izbirni predmet, ki bo študentom omogočil vpogled v delo sodnih tolmačev. Ker je sodno tolmačenje tesno povezano s projektom TransLaw, smo v magistrski nalogi ugotavljali, kaj so TransLaw klinike in kakšni so glavni cilji projekta.
Raziskava se v empiričnem delu osredotoča predvsem na študente prevodoslovja Filozofske fakultete v Mariboru med katerimi smo izvedli anketni vprašalnik. Želeli smo ugotoviti, kakšne izkušnje imajo s prevajanjem in tolmačenjem pravnih besedil, in ali bi jih zanimalo delo na sodišču v okviru izbirnega predmeta. Anketiranci so izbirni predmet ocenili kot koristen, saj bi imeli priložnost sodelovati na obravnavah, kar pa med predavanji ni izvedljivo.
Ključne besede: sodno tolmačenje, sodni tolmači, večjezična komunikacija, projekt TransLaw
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 929; Prenosov: 172
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. Gluhi in naglušni v postopkih na sodiščih Republike Slovenije : magistrsko deloAleksandra Gradišnik, 2014, magistrsko delo Opis: Človek je socialno bitje, ki ne more delovati brez sočloveka in bivati v osami. Komunikacija (lat. »communicare« pomeni razpravljati, posvetovati se) je proces sprejemanja, pošiljanja in interpretacije sporočil ali simbolov, z določenim pomenom ter hkrati neizogiben proces za obstoj v družbi in uspešno življenje, saj s komuniciranjem vstopamo v medosebni odnos z drugo osebo. Ena izmed ključnih elementov uspešne komunikacije je sprejemanje sporočila pošiljatelja, dekodiranje in posredovanje povratne informacije. Gluhe in naglušne osebe imajo okrnjeno slušno doživljanje okolja, kar se odraža na telesni, psihični in socialni ravni. Gluhota in naglušnost sta nevidna invalidnost, kar še dodatno otežuje vsakdan gluhe in naglušne osebe. Vsak posameznik je upravičen do človekovih pravic in svoboščin, ki mu omogočajo dostojno, enakopravno in pravično udejstvovanje v družbi. Gluha in naglušna oseba ima v postopkih pred državnimi organi pravico uporabljati znakovni jezik, saj to neposredno izhaja iz pravice, da mora postopek potekati v jeziku, ki ga stranka razume. Leta 2002 je bil sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabe materinega jezika in natančno določa položaj slovenskega znakovnega jezika oziroma njegovo veljavo na vseh področjih zasebnega in javnega življenja.
Ključne besede: sodišča, sodni postopki, gluhi, naglušni, znakovni jezik, komunikacija, sodni tolmači, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 16.10.2014; Ogledov: 2659; Prenosov: 439
Celotno besedilo (903,34 KB) |
3. |
