| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Položaj toženca v arbitražnem postopku : magistrsko delo
Ana Velichkovska Jus, 2023, magistrsko delo

Opis: Položaj tožene stranke v arbitražnem postopku je specifičen, odvisen od več dejavnikov in okoliščin. Da bi lahko govorili o položaju obtoženca, morajo najprej obstajati dejanja, okoliščine in dogodki, ki so skupaj pripomogli, da je ena od strank prišla v položaj obtoženca. Osnova arbitražnega postopka je arbitražni sporazum. Arbitražni sporazum je sklenjen, ko se stranki dogovorita, da bosta spore reševali s pomočjo arbitraže. Položaj tožene stranke v arbitražnem postopku je edinstven. Za razliko od položaja tožene stranke v tradicionalnem sodnem postopku je v arbitražnem postopku toženec vključen v izbor arbitrov, torej prispeva k procesu oblikovanja senata, pa tudi k trajanju postopka. Po drugi strani pa obstajajo situacije, ko se toženec v arbitražnem postopku sooča z nekaterimi pomanjkljivostmi v primerjavi s tožencem v tradicionalnem sodnem postopku. Omejene možnosti pritožbe v arbitraži bi lahko tožencu pustile manj možnosti za izpodbijanje negativne odločitve. Položaj tožene stranke v arbitražnem postopku je izjemno pomemben. To se kaže v pomembnem vplivu tožnika tako na postopek kot na sam izid spora. Tožena stranka je vedno tista stranka, ki se brani proti zahtevkom tožnika. Končni cilj, ki ga želi obdolženec doseči, je dokazati neutemeljenost oziroma netočnost očitkov zoper njega. Za položaj toženca v postopku je izjemno pomembno razumevanje arbitražnega postopka in pravil, ki vplivajo tako na postopek kot na toženca kot stranko v sporu. Razviti mora močno in jasno strategijo za način podajanja svoje obrambe, prav tako je zelo pomembno spoštovanje rokov, ki jih določi arbitražno sodišče. V tem magistrskem delu sem podrobno predstavila položaj tožene stranke v arbitražnem postopku. Posebej pomemben je način sklenitve arbitražnega sporazuma, ki je ključen dejavnik za celotno obnašanje strank in potek postopka. Predstavljeni sta tudi vloga strank pri sklenitvi arbitražnega sporazuma in vloga strank v prihodnjem postopku s poudarkom na tožencu. Arbitražni postopek je podrobno prikazan po korakih od samega začetka do konca. Postopek je prikazan v skladu z Ljubljanskim arbitražnim pravilnikom. Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije je samostojna institucionalna arbitraža, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in je od nje neodvisna. Namen je reševanje tako domačih sporov kot tudi sporov s tujim elementom v skladu z Arbitražnimi pravili Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije oziroma v skladu z Ljubljanskimi arbitražnimi pravili.
Ključne besede: tradicionalni sodni postopek, arbitražni sporazum, arbitražni postopek, institucionalna arbitraža, Ljubljanska arbitražna pravila
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 152; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Študijsko gradivo pri predmetu Sistem sodnega varstva v EU : zbirka vaj
Janja Hojnik, Petra Weingerl, Živa Šuta, 2023

Opis: Zbirka vaj je namenjena študentom druge stopnje bolonjskega študija prava pri predmetu Sistem sodnega varstva v EU na Pravni fakulteti v Mariboru. Zajema pregled postopkov pred Sodiščem EU, pri čemer so neposredni postopki razdeljeni na postopke zoper države članice in postopke zoper institucije EU, temu pa sledijo še naloge v zvezi s postopkom predhodnega odločanja, ki je edini v skupini posrednih postopkov. Sledijo še naloge v zvezi z ostalimi postopki pred Sodiščem EU. Dve poglavji na začetku gradiva sta namenjeni osvežitvi znanja osnov prava EU s poudarkom na razmerju med pravom EU in nacionalnim pravom ter vlogi Sodišča EU v institucionalni zgradbi EU. Znanje se v gradivu preverja s pomočjo teoretičnih vprašanj, iztočnic za diskusijo in praktičnih primerov.
Ključne besede: pravo EU, sodni sistem, pravno varstvo, neposredne tožbe, postopek predhodnih vprašanj
Objavljeno v DKUM: 03.07.2023; Ogledov: 319; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (4,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Normativna ureditev sodnega izvedenstva v kazenskih postopkih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Gal Gorjup, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali ureditev sodnega izvedenstva in vlogo sodnega izvedenca v kazenskem postopku. V začetku diplomske naloge smo opredelili osnovne pojme, kot sta izvedenstvo in izvedenec, ter kdo je sploh lahko sodni izvedenec in kako lahko nekdo to postane. Nato smo se osredotočili na potek procesa izvedenstva ter spoznali, kdo odreja izvedenstvo, kako se določi predmet izvedenstva, kakšen je potek dela sodnega izvedenca in predstavili dva najpomembnejša izdelka sodnega izvedenca – izvedenski izvid in mnenje, ki imata na sodišču dokazno vrednost. Predstavili smo oblike oziroma vrste sodnega izvedenstva in vsako podrobneje spoznali ter se seznanili z oblikami, ki jih Zakon o kazenskem postopku navaja kot obvezne. Nato smo na kratko opisali še eno izmed problematičnih področij sodnega izvedenstva v kazenskem postopku, in sicer izvedenstvo na področju spolne zlorabe otrok. V zadnjem delu diplomske naloge pa smo opravili analizo sodbe Ustavnega sodišča U-I-132/95, ki je obravnavalo, ali je 2. odstavek 249. člena v sladu z Ustavo Republike Slovenije. Skozi diplomsko nalogo smo potrdili vse tri hipoteze, ki smo si jih zadali v uvodnem delu, in sicer prvo hipotezo, da sodišče ni strokovno usposobljeno za vsa področja in zato potrebuje pomoč sodnih izvedencev, ki sodišču pomagajo razumeti strokovna, ne pa pravna vprašanja. Druga potrjena hipoteza, da je sodni izvedenec v kazenskem postopku lahko vsak, ki je strokovnjak določenega področja, zato se mora na zahtevo kazenskega sodišča odzvati, ter tretja hipoteza, da je sodni izvedenec več kot zgolj priča v kazenskem postopku, zato mora biti nepristranski in morajo zanj veljati enaki pogoji izločitve, kot to veljajo za sodnika.
Ključne besede: diplomske naloge, sodni izvedenec, izvedenstvo, kazenski postopek, izvedensko mnenje
Objavljeno v DKUM: 14.09.2020; Ogledov: 956; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (467,46 KB)

4.
Analiza sodnih postopkov v zadevi Patria : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Primož Seršen, 2018, diplomsko delo

Opis: Vsaka država raste in se razvija v zelo dinamičnem okolju, zato je za razvoj katerekoli države pomembno, da ima trden ter suveren sodni sistem. Slednji je temelj vseh demokratičnih držav in ob pravilnem delovanju ter organiziranosti veliko pripomore h konstantnemu in postopnemu premikanju proti zastavljenemu cilju, ki je sodobno urejena demokratična država. Sodni sistem pa je velikokrat na težki preizkušnji, ko ima opravka s takimi ali podobnimi primeri, kot je afera Patria. Slednja je zelo kompleksen primer, saj temelji na kaznivem dejanju, ki je zelo težko dokazljivo. Nakazuje namreč na protizakonita dejanja korupcije v sklepanju državnih poslov, natančneje nakupa vojaških vozil za potrebe Slovenske vojske v vrednosti 278 milijonov evrov. Primarni cilj diplomskega dela je bil analiziranje sodnih postopkov, ki so zajemali vse stopnje sodišč v Republiki Sloveniji. Z deskriptivno in analitično metodo raziskovanja smo preučili zbrane podatke in v celoti potrdili hipotezo , da sta bila med sodnimi postopki v obravnavni aferi kršena načelo zakonitosti v kazenskem pravu in pravica do poštenega sojenja. Analiza nam je prav tako omogočila, da smo eno od hipotez v celoti ovrgli. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo kršitev 28. člena ustave, kar je pomenilo, da je sodišče sodni postopek v obravnavni aferi ustavilo tudi zaradi vsebinskih razlogov in ne izključno zaradi procesnih kršitev. Dveh hipotez pa v celoti nismo ne ovrgli, ne sprejeli, saj iz zbranih podatkov ni bilo mogoče brez dvoma trditi, da je primer Patria zgolj politična afera ter da je bil sprožena na dovolj trdnih pravnih temeljih. 
Ključne besede: diplomske naloge, afere, Patria, sodišče, korupcija, sodni postopek
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1806; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
Hišna preiskava v kazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Klara Hančič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Hišna preiskava v kazenskem postopku« se osredotoča na zakonsko urejenost hišne preiskave v Sloveniji. Zakonsko podlago zasledimo že v okviru 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. V njem je varovana pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. V slovenski zakonodaji najdemo pravico do zasebnosti v Ustavi Republike Slovenije v 35. členu, ki zagotavlja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. 36. člen Ustave Republike Slovenije pa določa nedotakljivost stanovanja. Zakonsko urejenost najdemo tudi v Zakonu o kazenskem postopku. V XVIII. poglavju najdemo določila, prepovedi in opis poteka hišne preiskave od 214. do 219.a člena. V prvem delu diplomskega dela je skozi sodne primere razloženih nekaj dokaznih dilem, ki predstavljajo problem oz. oviro v kazenskih postopkih. Opisane so zakonske omejitve in prepovedi, ki jih je treba upoštevati, da je sodni postopek zakonit in veljaven. Če država preseže meje, je treba sankcionirati kršitve. Sankcioniranje delimo na materialnopravno in procesnopravno sankcioniranje. V naslednjem poglavju diplomskega dela je predstavljena pravna ureditev Združenih držav Amerike. Nedotakljivost stanovanja je določena v 4. amandmaju ameriške ustave in je osnova za hišno preiskavo. Razložena je tudi doktrina »plain view«, ki pravi, da policist tudi brez sodne odredbe lahko zaseže predmet, ki implicira na kaznivo dejanje in ga policist zazna s prostim očesom ali ostalimi čuti. Podobno ureditev najdemo tudi v slovenskem pravnem sistemu, vendar temu pravimo vizualni pregled prostorov ob vstopu v stanovanje.
Ključne besede: diplomske naloge, hišna preiskava, kazenski postopek, sodni postopek, dokazne dileme
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 2175; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (554,20 KB)

6.
Vloga in pomen sodnega izvedenca v družinsko pravnih sporih
Iva Maček, 2018, diplomsko delo

Opis: Družinsko pravo kot del civilnega prava je zaradi svoje vsebine za razliko od drugih področjih prava zelo specifično pravno področje. Zakonsko je urejeno z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s tem zakonom pa se v skladu s 1. členom urejajo zakonska zveza, razmerje med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. V sodne družinske postopke so poleg polnoletnih oseb, vključene tudi mladoletne osebe oziroma otroci. Sodišče je v skladu z načelom največje otrokove koristi primorano vedno zasledovati koristi otroka, ko odloča o trenutnih in nadaljnjih razmerah v družini. Otroci po Ustavi Republike Slovenije v skladu s 56. členom uživajo posebno varstvo in skrb.
Ključne besede: sodni izvedenec, družinsko pravo, družinski postopek, izvedensko mnenje
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1679; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
Uporaba uradnih jezikov v sodnih postopkih na manjšinskih območjih v Republiki Sloveniji
Nežka Kajzer, Sara Krajnc, Barbara Smogavc, Sergeja Smogavc, 2015, strokovni članek

Opis: Ta razprava obravnava problematiko uporabe italijanščine in madžarščine kot uradnih jezikov v sodnih postopkih na območjih Republike Slovenije, kjer sta jezika določena kot uradna jezika. Avtorice ugotavljajo, da obstajajo pravne podlage, ki bi morale na omenjenih območjih dopustiti uporabo uradnih jezikov vsakomur, vendar pa praksa slovenskih sodišč pri tem ni enotna. Predvsem na območju italijanske manjšine sodišča preverjajo tudi narodnost vlagatelja, čeprav za takšno preverjanje ne obstajajo nobeni izdelani kriteriji.
Ključne besede: Slovenija, narodne manjšine, jezikovne manjšine, jezikovne pravice, uradni jezik, sodišča, sodni postopek, manjšinski jeziki, narodnost, Koper, Capodistria, Lendava, Lendva
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1067; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (364,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Einsatz der Videokonferenztechnologie bei grenzüberschreitenden Gerichtsverfahren
Robert Fucik, 2011, strokovni članek

Opis: Uporaba videokonferenčne tehnologije v čezmejnih sodnih postopkih Ključnega pomena za neposredno pridobivanje dokazov sodišča v tujini je Uredba (ES) št. 1206/2001 o pridobivanju dokazov. V dokaznem postopku se sodišče, pred katerim poteka postopek, načeloma ravna po svojem nacionalnem pravu ter izvaja postopek v svojem jeziku brez udeležbe sodišča druge države članice, v kateri se izvaja dokazovanje. V okviru Uredbe (ES) št. 1206/2001 o pridobivanju dokazov avstrijsko pravo omogoča uporabo videokonferenčne tehnologije v čezmejnih sodnih postopkih. Predmet tega prispevka je njihova ureditev in prve praktične izkušnje pri njihovi izvedbi v okviru zadevne uredbe.
Ključne besede: sodni postopek, dokazni postopek, mednarodno sodelovanje, videokonference, komunikacijska tehnologija
Objavljeno v DKUM: 31.07.2018; Ogledov: 733; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (101,17 KB)

9.
10.
Die Verordnungen (EG) Nr. 805/2004, (EG) Nr. 1896/2006 und (EG) Nr. 861/2007 und deren Umsetzung in das österreichische Recht
Sylvia Zangl, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Uredbe (ES) št. 805/2004, (ES) št. 1896/2006 in (ES) št. 861/2007 ter njihova implementacija v avstrijskem pravu Evropski plačilni nalog in evropski postopek v sporih majhne vrednosti sta v državah članicah EU alternativa k obstoječim nacionalnim postopkom za pridobitev izvršilnega naslova, tako da tožnik izbira med več vrstami postopkov. Po eni strani sta mu na voljo evropski postopek za izdajo plačilnega naloga in evropski postopek v sporih majhne vrednosti (slednji le v primeru, da vrednost spora brez obresti in stroškov ne presega 2.000 EUR), po drugi strani pa lahko izbere katero od nacionalnih različic civilnega postopka. Za evropska postopka se v Avstriji poleg izvedbenih določb §§ 252 in 548 ZPO načeloma subsidiarno uporabijo določbe avstrijskega ZPO. če se tožnik odloči za postopek po avstrijskem nacionalnem pravu, mora sodišče, če so podane predpostavke iz § 244 ZPO, obligatorno izdati avstrijski plačilni nalog. če tožena stranka ne vloži (pravočasnega) ugovora, postane avstrijski plačilni nalog pravnomočen in izvršljiv ter se lahko potrdi kot evropski izvršilni naslov, če so izpolnjene predpostavke po Uredbi 805/2004 o evropskem izvršilnem naslovu za nesporne zahtevke.
Ključne besede: civilno procesno pravo, dolgovi, terjatve, izterjava, sodni postopek, izvršilni postopek, Evropska unija, Avstrija
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 931; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (132,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici