Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Položaj tožene stranke v arbitražnem postopku je specifičen, odvisen od več dejavnikov in okoliščin. Da bi lahko govorili o položaju obtoženca, morajo najprej obstajati dejanja, okoliščine in dogodki, ki so skupaj pripomogli, da je ena od strank prišla v položaj obtoženca. Osnova arbitražnega postopka je arbitražni sporazum. Arbitražni sporazum je sklenjen, ko se stranki dogovorita, da bosta spore reševali s pomočjo arbitraže. Položaj tožene stranke v arbitražnem postopku je edinstven. Za razliko od položaja tožene stranke v tradicionalnem sodnem postopku je v arbitražnem postopku toženec vključen v izbor arbitrov, torej prispeva k procesu oblikovanja senata, pa tudi k trajanju postopka. Po drugi strani pa obstajajo situacije, ko se toženec v arbitražnem postopku sooča z nekaterimi pomanjkljivostmi v primerjavi s tožencem v tradicionalnem sodnem postopku. Omejene možnosti pritožbe v arbitraži bi lahko tožencu pustile manj možnosti za izpodbijanje negativne odločitve. Položaj tožene stranke v arbitražnem postopku je izjemno pomemben. To se kaže v pomembnem vplivu tožnika tako na postopek kot na sam izid spora. Tožena stranka je vedno tista stranka, ki se brani proti zahtevkom tožnika. Končni cilj, ki ga želi obdolženec doseči, je dokazati neutemeljenost oziroma netočnost očitkov zoper njega. Za položaj toženca v postopku je izjemno pomembno razumevanje arbitražnega postopka in pravil, ki vplivajo tako na postopek kot na toženca kot stranko v sporu. Razviti mora močno in jasno strategijo za način podajanja svoje obrambe, prav tako je zelo pomembno spoštovanje rokov, ki jih določi arbitražno sodišče. V tem magistrskem delu sem podrobno predstavila položaj tožene stranke v arbitražnem postopku. Posebej pomemben je način sklenitve arbitražnega sporazuma, ki je ključen dejavnik za celotno obnašanje strank in potek postopka. Predstavljeni sta tudi vloga strank pri sklenitvi arbitražnega sporazuma in vloga strank v prihodnjem postopku s poudarkom na tožencu. Arbitražni postopek je podrobno prikazan po korakih od samega začetka do konca. Postopek je prikazan v skladu z Ljubljanskim arbitražnim pravilnikom. Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije je samostojna institucionalna arbitraža, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in je od nje neodvisna. Namen je reševanje tako domačih sporov kot tudi sporov s tujim elementom v skladu z Arbitražnimi pravili Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije oziroma v skladu z Ljubljanskimi arbitražnimi pravili.
Ključne besede: tradicionalni sodni postopek, arbitražni sporazum, arbitražni postopek, institucionalna arbitraža, Ljubljanska arbitražna pravila
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 277; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali ureditev sodnega izvedenstva in vlogo sodnega izvedenca v kazenskem postopku. V začetku diplomske naloge smo opredelili osnovne pojme, kot sta izvedenstvo in izvedenec, ter kdo je sploh lahko sodni izvedenec in kako lahko nekdo to postane. Nato smo se osredotočili na potek procesa izvedenstva ter spoznali, kdo odreja izvedenstvo, kako se določi predmet izvedenstva, kakšen je potek dela sodnega izvedenca in predstavili dva najpomembnejša izdelka sodnega izvedenca – izvedenski izvid in mnenje, ki imata na sodišču dokazno vrednost. Predstavili smo oblike oziroma vrste sodnega izvedenstva in vsako podrobneje spoznali ter se seznanili z oblikami, ki jih Zakon o kazenskem postopku navaja kot obvezne. Nato smo na kratko opisali še eno izmed problematičnih področij sodnega izvedenstva v kazenskem postopku, in sicer izvedenstvo na področju spolne zlorabe otrok. V zadnjem delu diplomske naloge pa smo opravili analizo sodbe Ustavnega sodišča U-I-132/95, ki je obravnavalo, ali je 2. odstavek 249. člena v sladu z Ustavo Republike Slovenije. Skozi diplomsko nalogo smo potrdili vse tri hipoteze, ki smo si jih zadali v uvodnem delu, in sicer prvo hipotezo, da sodišče ni strokovno usposobljeno za vsa področja in zato potrebuje pomoč sodnih izvedencev, ki sodišču pomagajo razumeti strokovna, ne pa pravna vprašanja. Druga potrjena hipoteza, da je sodni izvedenec v kazenskem postopku lahko vsak, ki je strokovnjak določenega področja, zato se mora na zahtevo kazenskega sodišča odzvati, ter tretja hipoteza, da je sodni izvedenec več kot zgolj priča v kazenskem postopku, zato mora biti nepristranski in morajo zanj veljati enaki pogoji izločitve, kot to veljajo za sodnika.
Ključne besede: diplomske naloge, sodni izvedenec, izvedenstvo, kazenski postopek, izvedensko mnenje
Objavljeno v DKUM: 14.09.2020; Ogledov: 1215; Prenosov: 157
Celotno besedilo (467,46 KB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Hišna preiskava v kazenskem postopku« se osredotoča na zakonsko urejenost hišne preiskave v Sloveniji. Zakonsko podlago zasledimo že v okviru 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. V njem je varovana pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. V slovenski zakonodaji najdemo pravico do zasebnosti v Ustavi Republike Slovenije v 35. členu, ki zagotavlja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. 36. člen Ustave Republike Slovenije pa določa nedotakljivost stanovanja. Zakonsko urejenost najdemo tudi v Zakonu o kazenskem postopku. V XVIII. poglavju najdemo določila, prepovedi in opis poteka hišne preiskave od 214. do 219.a člena. V prvem delu diplomskega dela je skozi sodne primere razloženih nekaj dokaznih dilem, ki predstavljajo problem oz. oviro v kazenskih postopkih. Opisane so zakonske omejitve in prepovedi, ki jih je treba upoštevati, da je sodni postopek zakonit in veljaven. Če država preseže meje, je treba sankcionirati kršitve. Sankcioniranje delimo na materialnopravno in procesnopravno sankcioniranje. V naslednjem poglavju diplomskega dela je predstavljena pravna ureditev Združenih držav Amerike. Nedotakljivost stanovanja je določena v 4. amandmaju ameriške ustave in je osnova za hišno preiskavo. Razložena je tudi doktrina »plain view«, ki pravi, da policist tudi brez sodne odredbe lahko zaseže predmet, ki implicira na kaznivo dejanje in ga policist zazna s prostim očesom ali ostalimi čuti. Podobno ureditev najdemo tudi v slovenskem pravnem sistemu, vendar temu pravimo vizualni pregled prostorov ob vstopu v stanovanje.
Ključne besede: diplomske naloge, hišna preiskava, kazenski postopek, sodni postopek, dokazne dileme
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 2456; Prenosov: 166
Celotno besedilo (554,20 KB)

Opis: Ta razprava obravnava problematiko uporabe italijanščine in madžarščine kot uradnih jezikov v sodnih postopkih na območjih Republike Slovenije, kjer sta jezika določena kot uradna jezika. Avtorice ugotavljajo, da obstajajo pravne podlage, ki bi morale na omenjenih območjih dopustiti uporabo uradnih jezikov vsakomur, vendar pa praksa slovenskih sodišč pri tem ni enotna. Predvsem na območju italijanske manjšine sodišča preverjajo tudi narodnost vlagatelja, čeprav za takšno preverjanje ne obstajajo nobeni izdelani kriteriji.
Ključne besede: Slovenija, narodne manjšine, jezikovne manjšine, jezikovne pravice, uradni jezik, sodišča, sodni postopek, manjšinski jeziki, narodnost, Koper, Capodistria, Lendava, Lendva
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1307; Prenosov: 97
Celotno besedilo (364,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: ekološka škoda, sodni izvedenci, sodni cenilci, sodni postopek, odločanje, sodne odločbe, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 31.07.2018; Ogledov: 1059; Prenosov: 57
Celotno besedilo (568,27 KB)