| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Razmerje med javnim redom in kontradiktornostjo pri izvršitvah tujih sodnih odločb v Bruseljski uredbi Ia
Katja Drobnak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razloge zoper priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v okviru Bruseljske uredbe Ia. Podrobneje sta kot razlog nepriznanja opisana pridržek javnega reda in kršitve načela kontradiktornosti. Delo skozi primere sodne prakse prikazuje odločitve Sodišča EU glede vprašanj, ki so jih nanj naslovila sodišča držav članic v zvezi z zavrnitvenimi razlogi zoper priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe. Predstavljeno je vročanje tujih sodnih odločb in posledice nevročitve, ki predstavljajo razlog za zavrnitev tuje sodne odločbe bodisi z vidika poseganja v javni red države, v kateri se zahteva priznanje tuje sodne odločbe, ali pa zaradi kršitve temeljnih pravic posameznika. Vsakdo ima pravico do sodelovanja v postopku, ki teče zoper njega, prav tako pa mu mora biti dana možnost priprave obrambe, da se lahko uspešno brani pred sodiščem. Poudarjena je omejena razlaga javnega reda in njegovana restriktivna vloga, kot se je izoblikovala tudi v praksi Sodišča EU. Iz diplomskega dela je razvidno, da je klavzula javnega reda zelo omejena in se lahko uporabi samo v izjemnih primerih. Na drugi strani pa je pomembno tudi razmejevanje med javnim redom in načelom kontradiktornosti. Delo tako izpostavlja in analizira prakso Sodiščae EU, ki je v zvezi s temje v podobnih primerih podalo različno razlago na vprašanje glede uporabea ali se lahko uporabijo določbe javnega reda inalikateri drug razlog iz 45. člena BU Ia za zavrnitev tuje sodne odločbe določbe o kontradiktornosti, zaradi česar je lahko obseg razlage obeh razlogov za zavrnitev priznanja oziroma njuno medsebojno razlikovanje v določeni meri nejasno.
Ključne besede: Tuja sodna odločba, javni red, načelo kontradiktornosti, vročanje, zamudna sodna odločba, pridržek javnega reda, priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe, Bruseljska uredba Ia.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1100; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (395,62 KB)

5.
PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINI V OKVIRU PRISILNE PRODAJE V IZVRŠBI S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Tanja Ernst, 2016, diplomsko delo

Opis: Moje Diplomsko delo Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v okviru prisilne prodaje v izvršbi s pregledom sodne prakse je nastalo zaradi porasta vse večjega trenda nakupa nepremičnin na javnih dražbah, ki potekajo v okviru prisilne prodaje v izvršilnem postopku, saj se za takšen način nakupa nepremičnine v zelo negotovih izvršilnih procesih odločijo posamezniki, ki si na takšen način želijo pridobiti lastninsko pravico na svoji prvi nepremičnini in si tako rešiti stanovanjsko problematiko, na drugi strani pa je prisilna prodaja v izvršbi pomembna z vidika interesa upnika, ki želi od dolžnika izterjati svojo terjatev na način, da predlaga kot sredstvo izvršbe zoper dolžnika tudi izvršbo na nepremičnine dolžnika, ki lahko poleg grožnje dolžniku naj svoj dolg namesto izmikanja raje plača, pripelje tako daleč, da se dolžnikove nepremičnine prisilno prodajo v izvršilnem postopku, pridobljeni denarni znesek iz takšne prisilne prodaje pa se razdeli med upnike. Prvo poglavje mojega diplomskega dela vsebuje obrazložitev pojma pridobitve lastninske pravice v okviru prisilne prodaje v izvršilnem postopku, ki predstavlja enega od načinov izvirne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini po nastanku prisilne hipoteke, t.j. hipoteke na podlagi sodne odločbe. Pravila in določila glede poteka izvršilnega postopka celovito ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki je dočakal že kar nekaj sprememb z novelami, med drugim tudi na področju nepremičninske izvršbe. Sredstva zavarovanja in način nastanka prisilne hipoteke sem predstavila v drugem poglavju, kjer sem opisala dva načina nastanka prisilne hipoteke, in sicer prvi način kot izvršba na nepremičnine zaradi poplačila denarne terjatve in nastanek prisilne hipoteke v postopku zavarovanja, v svojem diplomskem delu pa sem se ukvarjalo samo z nastankom prisilne hipoteke z izvršbo na nepremičnine dolžnika. V nadaljevanju svojega diplomskega dela sem v tretjem poglavju podrobneje predstavila predmet nepremičninske izvršbe in nepremičninsko izvršbo kot izvršilno sredstvo izvršbe ter v četrtem in petem poglavju podrobneje opisala sam potek prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku. Srednji del mojega diplomskega dela predstavlja šesto poglavje, kjer sem prestavila pogoje in načine prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku, in sicer potek javne dražbe ter prodajo nepremičnine z neposredno pogodbo ter novost, ki jo je prinesla novela ZIZ-J, in sicer gre za prodajo nepremičnine z zavezujočim zbiranjem ponudb. Navedeno poglavje sem zaključila s predstavitvijo dveh izvršilnih sklepov, in sicer sklepa o domiku ter sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, saj slednji predstavlja konstitutivno odločbo sodišča v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika in kot taka način izvirne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, vse našteto pa sem podkrepita tudi s sodnimi odločbami aktualne sodne prakse. V sedmem poglavju sem opisala pojem varstva lastninske pravice v pričakovanju, ki predstavlja konflikt med nevpisanimi kupci nepremičnin v postopkih proti prodajalcem ali tretjim, kjer sem našla bogat izbor aktualne sodne prakse. Ves navedeni teoretični del diplomskega dela sem podkrepila s primeri sodne prakse.
Ključne besede: pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe, prisilna hipoteka, prisilna hipoteka v postopku zavarovanja, prisilna prodaja nepremičnine v izvršbi, javna dražba, prodaja z zavezujočim zbiranjem ponudb, sklep o domiku, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, pravica v pričakovanju.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1559; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (361,50 KB)

6.
Državni osnovni zakoni in drugi ustavni in upravni zakoni z odločbami najvišjih sodnih dvorov, ter spremenjeni deželni redi in deželni volilni redi slovenskih dežela
1910, zakoni

Opis: Državni osnovni zakoni in drugi ustavni in upravni zakoni z odločbami najvišjih sodnih dvorov, ter spremenjeni deželni redi in deželni volilni redi slovenskih dežela
Ključne besede: sodne odločbe, volilni sistemi, Avstrija, volilno pravo, zakoni, ustavno pravo, upravno pravo, državno pravo, sodna praksa, Avstro-Ogrska, Slovenija, 1860-1909
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 556; Prenosov: 40
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici