| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAVLAČEVANJE IZVRŠILNEGA POSTOPKA
Tamara Novak, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava zavlačevanje izvršbe s strani dolžnikov. Izvršba je namreč izredno pomemben del sodnega varstva, saj mora biti strankam zagotovljeno, da lahko svoje pravice uresničijo, ne le da so jim priznane. Izvršilni postopek mora zato biti učinkovit, hiter ter mora onemogočati zavlačevanje. V diplomski nalogi je tako predstavljeno, na kakšen način dolžniki v praksi zavlačujejo postopek izvršbe, prav tako je opisan tudi sistem izvršbe v Nemčiji ter predlogi, ki bi dolžnikom onemogočili zavlačevanje postopka. Zavlačevanje je obravnavano tudi z vidika zlorabe pravice tako s strani strank kot odvetnikov.
Ključne besede: izvršba, zavlačevanje, zloraba pravice, učinkovitost izvršbe, redna pravna sredstva, sodna taksa, izvršitelji
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1426; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (312,26 KB)

2.
PROCESNI VIDIKI UVELJAVLJANJA PRAVIC ETAŽNIH LASTNIKOV V PRAVDI
Klara Kurtovič, 2014, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je kot posebna oblika lastnine posledica razvoja tehnike, ki je omogočil gradnjo v nadstropja. Z njo je prišlo do odstopanja od temeljnega načela »Superficies solo cedit«, poznanega že iz rimskega prava. Pojav etažne lastnine kot posledica povečanja števila prebivalstva in prostorske stiske v mestih je omogočil bivanje več ljudi hkrati na manjši površini zemlje. S tem so nastali ugodni pogoji za celo vrsto sporov med prebivalci iste stanovanjske stavbe, ki med seboj praviloma niso družinsko in socialno povezani, zato nimajo nikakršnega prizadevanja za prilagajanje drug drugemu. Res je, da se dandanes ne spopadamo več s smradom na ulicah zaradi metanja odpadkov in odplak skozi okno, kot je bilo to običajno v starem Rimu, imamo pa zato cel kup novodobnih problemov, kot so umazane fasade, s katerih odpada omet, razbita stekla in poškodovana stopnišča ter na drugi strani plačilna nedisciplina in tudi nezavedanje, da lastnina ne predstavlja zgolj pravic ampak tudi obveznosti. Zato sem se v diplomski nalogi lotila preučevanja pravdnih postopkov med etažnimi lastniki ter etažnimi lastniki in tretjimi. Poudarek je predvsem na posebnostih civilnega pravdnega postopka z ozirom, da so pravdne stranke etažni lastniki. Naj omenim še, da je določena vprašanja v zvezi z etažno lastnino možno reševati tudi v nepravdnem postopku, vendar ti postopki niso predmet moje diplomske naloge. Bistveno vprašanje, ki se pojavi in okrog katerega kar na dolgo in široko razglabljam, je glede pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov. V nadaljevanju se lotim posameznih možnosti za uveljavljanje pravic etažnih lastnikov glede na vrsto zahtevka, primerjave izključitvene tožbe in negatorne imisijske tožbe, ki na prvi pogled služita doseganju istega namena, pa vendar temu ni tako, ter spopadanja s plačilno nedisciplino etažnih lastnikov.
Ključne besede: skupnost etažnih lastnikov, pravdna sposobnost, sosporništvo, upravnik kot zastopnik, izterjava sredstev rezervnega sklada, izterjava obratovalnih in vzdrževalnih stroškov, izključitvena tožba, negatorna imisijska tožba, tožba za varstvo lastninske pravice na solastni stvari, odškodninska tožba, sodna taksa, stroški postopka
Objavljeno: 17.12.2014; Ogledov: 1030; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (290,81 KB)

3.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ S POUDARKOM NA PRESOJI OBJEKTIVNEGA POGOJA DODELITVE
Blanka Piperski, 2016, magistrsko delo

Opis: Dostop do učinkovitega in enakopravnega pravnega varstva se pojavlja kot pomembna sodobna tema, tako v nacionalnem kot tudi v mednarodnem pravu. V Sloveniji je, v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči, fizičnim osebam, ki so šibkejšega socialnega položaja, na pomembnih pravnih področjih zagotovljena pravica do sodnega varstva in s tem je sistemski zakon združil načela pravne in socialne države ter načelo enakosti pred zakonom. Do ureditve enovitega sistema v letu 2001 je državo, poleg ustavnih načel in zahtev Evropske unije ter Evropske konvencije o človekovih pravicah, vodila smotrnost ureditve, saj brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) materialnopravno in procesno ni bila urejena, temveč so bila določila razkropljena v različnih zakonih. Za dodelitev BPP mora vlagatelj izpolnjevati kumulativno dva kriterija, in sicer subjektivni kriterij (finančno premoženjski kriterij) in objektivni kriterij, ki določa, da ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh oziroma, da zadeva ni očitno nerazumna. Ob uspešnem izpolnjevanju pogojev se upravičencu zagotovi različna oblika BPP, in sicer plačilo stroškov sodnega postopka, kot so plačilo za sodnega izvedenca, tolmača, varščine, vendar BPP ne vključuje možnosti oprostitve plačila sodnih taks. Najpogosteje se upravičencu dodeli pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja, ki se največkrat zaupa v izvajanje odvetniku, ki po opravljeni storitvi vrne napotnico v kateri priglasi nastale stroške, ki se mu povrnejo le po polovični vrednosti, ki jo predpisuje Odvetniška tarifa. Po koncu postopka mora upravičenec, v kolikor je v postopku uspel in s tem pridobil premoženje, stroške BPP povrniti, prav tako je dolžan v primeru delnega uspeha ali neuspeha povrniti pravdne stroške nasprotni stranki, saj slednji niso zajeti v stroške, ki jih krije BPP. Osrednja tema naloge je presoja objektivnega pogoja pri dodelitvi BPP, saj prihaja v izvajanju BPP do težav, ker so pojmi, ki jih je potrebno upoštevati, zapisani kot pravni standardi, ki pa so nedefinirani in tako lahko, ob diskrecijski pravici službe za BPP, prihaja do neenakega obravnavanja vlagateljev za BPP in s tem do kršitve načela enakosti pred zakonom. Tako se postavlja vprašanje kako daleč lahko seže vsebinska odločba BPP pri presoji vsebinskega pogoja, brez da bi se ob tem prejudicirala celotna zadeva oziroma, da v sami odločbi ni spisana že meritorna sodba, brez izvedbe dokaznega postopka. Nadalje se zastavlja vprašanje, zakaj se presoja objektivnega pogoja morda ne vključi tudi v Zakon o sodnih taksah, saj prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja, lahko vloži predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kjer pa se presoja le premoženjsko stanje prosilca. V nalogi sem pojasnila kako se pravni standardi, kot npr. verjetnost izgleda za uspeh, zadeva življenjskega pomena za prosilca, pričakovanje v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale, izvajajo v praksi in kaj to pomeni za samega prosilca v luči pravice do enakega obravnavanja strank ter sorazmerne porabe javnih sredstev, saj gre navsezadnje za nezanemarljivo visoke stroške, ki bremenijo državni proračun. Prav tako so podani predlogi za izboljšane zakonske ureditve pri izvajanju BPP in primerjalno pravna ureditev brezplačne pravne pomoči z Avstrijo.
Ključne besede: brezplačna pravna pomoč, objektivni pogoj, sodna taksa, pravni standardi
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 659; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici