| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 15 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
NAČELO PRIMARNOSTI V PRAKSI SODIŠČA EVROPSKE UNIJE IN USTAVNIH SODIŠČ DRŽAV ČLANIC
Maja Drnovšek, 2015, diplomsko delo

Opis: S pristopom v Evropsko unijo in prevzemom evropskega pravnega reda so se ustavna sodišča držav članic soočila s pravnim sistemom, ki je postal inherenten del njihovih pravnih sistemov in zavezuje njihova sodišča. S prenosom izvrševanja dela svojih suverenih pravic na EU so države članice med drugim priznale primarnost pravnega reda EU. Zastavlja pa se vprašanje, kakšna je vloga nacionalnih sodišč v razmerju do prava EU. Primarni položaj prava EU v razmerju do izvorno nacionalnega prava, vključno z nacionalnim ustavnim pravom, velja za temeljno načelo prava EU, ki pomeni, da načeloma v primeru neskladja med pravom EU in nacionalnim pravom prevlada pravo EU. Kljub temu, da je v veljavi že več kot petdeset let, načelo primarnosti v pravu EU še danes ni pozitivnopravno urejeno. Vendar dejstvo, da ni izrecno vključeno v Pogodbo nikakor ne spreminja obstoja tega načela in sedanje sodne prakse Sodišča EU. V obdobju po vzpostavitvi je bilo načelo primarnosti deležno precejšnje pozornosti ne le s strani EU, temveč tudi v nekaterih državah članicah, ki tovrstne (neomejene) primarnosti niso sprejemale. Kljub temu so nacionalna sodišča doktrino na splošno sprejela, čeprav z nekaterimi ustavnimi zadržki. Medtem ko je Sodišče EU izhodišče načela pripisalo avtonomni, sui generis naravi evropskega pravnega reda, so ga nacionalna sodišča večinoma utemeljevala na ustavnopravni podlagi. Bistvo načela primarnosti je v zagotovitvi enotne in učinkovite uporabe prava EU v vseh državah članicah. V tem kontekstu ne smemo zanemariti ključne vloge nacionalnih sodišč, ki zahteva ustrezen napor za prilagoditev pravnemu okolju EU.
Ključne besede: pravo EU, uporaba prava EU, načelo primarnosti, sodna praksa, Sodišče EU, ustavna sodišča, razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 1582; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (703,08 KB)

12.
PRAVICE POTNIKOV V LETALSKEM PROMETU IN NJIHOVO UVELJAVLJANJE PO PRAVU EVROPSKE UNIJE
Tjaša Šeneker, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene pravice potnikov v letalskem prometu s poudarkom na pravici do odškodnine in sam postopek, kako uveljaviti kršene pravice potnikov v letalskem prometu. Vse navedeno je predstavljeno v skladu z zakonodajo EU, v glavnem po Uredbi (ES) št. 261/2004. Poleg omenjene uredbe, ki ureja pravice potnikov v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi letov, velikih zamud letov, so na kratko predstavljene tudi posebne pravice invalidnih potnikov in potnikov z omejeno mobilnostjo v letalskem prometu v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2006. Prav tako sta na kratko predstavljeni Montrealska konvencija in njena predhodnica Varšavska konvencija. Največja pozornost v diplomskem delu je posvečena pravicam potnikov pri prekinitvah letov. Pojasnjeni so pojmi »zavrnitev vkrcanja«, »odpoved leta« in »zamuda leta« oziroma »velika zamuda leta«. V njihovo pojasnitev se je vključilo tudi Sodišče EU s svojo sodno prakso in velikokrat rešilo spore ob različnem pojmovanju ali razlagi določb Uredbe (ES) št. 261/2004. Glavne pravice potnikov v večini primerov prekinitev leta so pravica do obveščenosti potnikov o svojih pravicah, pravica do informiranosti potnikov glede možnega nadomestnega prevoza, pravica do odškodnine, pravica do vrnjene prevoznine ali do preusmeritve poti in pravica do oskrbe. Podrobneje je predstavljena pravica do odškodnine iz naslova prekinitev letalskega prevoza ter izredne razmere kot razlog za izključitev odškodninske odgovornosti letalskega prevoznika. Nadalje je opisana še standardizirana odškodnina in višina le-te, ki je določena v Uredbi (ES) št. 261/2004, zastaralni rok za odškodninski zahtevek ter dodatna odškodnina. V zadnjem poglavju je podrobneje predstavljen postopek uveljavljanja kršenih pravic potnikov v letalskem prometu in težave pri tem. Opisana sta dva postopka, in sicer postopek uveljavljanja kršenih pravic potnikov v letalskem prometu po zasebni poti ter postopek uveljavljanja kršenih pravic potnikov v letalskem prometu po javni poti. Glavno vlogo v obeh postopkih imajo nacionalni izvršilni organi vsake posamezne države članice, ki zagotavljajo spoštovanje pravic potnikov, določenih v Uredbi (ES) št. 261/2004 s strani letalskih prevoznikov. Predstavljena je tudi vloga Evropskih potrošniških centrov, ki nudijo brezplačne svetovalne storitve na področju pravic potnikov v letalskem prometu. Na koncu diplomskega dela so predstavljene še težave pri uveljavljanju kršenih pravic potnikov v letalskem prometu. Bistveni težavi pri tem sta, da potniki niso dobro seznanjeni s svojimi pravicami, oziroma jih ne znajo uveljaviti, ter da letalski prevozniki ne spoštujejo pravic, določenih v Uredbi (ES) št. 261/2004. Obe težavi se navezujeta tudi na težave zaradi neenotne uporabe pravil iz Uredbe (ES) št. 261/2004 ter neenotnega izvrševanja v različnih državah članicah EU. Zaradi nekaterih nepopolnih, nejasnih in sistematično nasprotujočih si določb Uredbe (ES) št. 261/2004 in nedosledne in neenotne implementacije same uredbe pa prihaja do sporov med potniki in letalskimi prevozniki. Sodišče EU sicer s svojimi sodbami rešuje navedene spore, vendar prihaja tudi do nedosledne sodne prakse. Zaradi nedoločenosti pritožbenega postopka v sami Uredbi (ES) št. 261/2004 pa prihaja tudi do neenotnih pritožbenih postopkov. Vse omenjeno zahteva celovito prenovo sistema varstva pravic oziroma same Uredbe (ES) št. 261/2004. Na koncu diplomskega dela so predstavljeni še predlogi za izboljšanje sistema varstva pravic. Evropska komisija je predlagala, da se z določenimi ukrepi doseže učinkovit in dosleden sistem uveljavljanja pravic potnikov. Bistveno pri vsem pa je, da letalski prevozniki spoštujejo pravice potnikov in da se zagotovi pravično razmerje njunih pravic in obveznosti. Kljub vsem predlaganim spremembam pa do nujno potrebne reforme same Uredbe (ES) št. 261/2004 še ni prišlo. Dokler do te ne bo prišlo, bo potnik še vedno zgolj šibkejša stranka in njegove pravice ne bodo spoštovane, kot bi morale biti.
Ključne besede: Uredba (ES) št. 261/2004, pravice potnikov v letalskem prometu, zavrnitev vkrcanja, odpoved leta, zamuda leta, pravice invalidnih potnikov, pravica do odškodnine, postopek uveljavljanja kršenih pravic potnikov v letalskem prometu, sodna praksa Sodišča Evropske unije.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1176; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (991,91 KB)

13.
DISKRIMINACIJA PO STAROSTI V SODNI PRAKSI SODIŠČA EU
Tadej Doma, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja in analizira pomembnejše primere dosedanje sodne prakse Sodišča EU v zvezi z diskriminacijo po starosti. V delu je opredeljen pojem diskriminacije po starosti in primeri, v katerih je različno obravnavanje na podlagi starosti dopustno. Diplomsko delo se skupaj s sodno prakso Sodišča EU osredotoča na diskriminacijo po starosti pri zaposlitvi in delu. S staranjem prebivalstva je sodne prakse na tem področju vedno več. V diplomski nalogi ugotavljam, da je Sodišče EU prepoved diskriminacije po starosti izenačilo z ostalimi oblikami diskriminacije in ga zajelo v splošno načelo enakega obravnavanja. S preučevanjem sodne prakse sem prišel do zaključka, da čeprav Sodišče EU vztraja pri svoji strogi proti diskriminacijski politiki, je pripravljeno dopustiti različno obravnavanje na podlagi starosti, še posebej kadar je slednje utemeljeno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnim trgom ali poklicnega usposabljanja in daje državam široko diskrecijsko pravico pri oblikovanju svojih nacionalnih politik na tem področju.
Ključne besede: diskriminacija, diskriminacija po starosti, različno obravnavanje na podlagi starosti, Direktiva 2000/78/ES, sodna praksa Sodišča EU, Sodišče EU, staranje prebivalstva, legitimen cilj
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 690; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (953,77 KB)

14.
Poslovne goljufije in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Gabrijel Kozar, 2017, magistrsko delo

Opis: Gospodarski kriminal se pojavlja v vseh oblikah in v vseh stopnjah poslovanja. Za gospodarsko kriminaliteto so lahko odgovorne fizične in/ali pravne osebe, usmerjena pa je lahko zoper gospodarski sistem kot celoto, gospodarske subjekte ali zoper subjekte, ki so uporabniki blaga ali storitev iz gospodarske dejavnosti oziroma kako drugače povezani z gospodarstvom. Sedaj (tudi v času krize) kot še nikoli prej so se klasični primeri zlorab položaja ter poslovnih goljufij razbohotili in profesionalizirali do te mere, da jih je zelo težko ali nemogoče zaznati, če pa jih že zaznamo pa je po navadi prepozno, da bi jih uspeli sankcionirati. Raziskave na področju pregona gospodarskega kriminala nam jasno povedo, da je zaradi izjemno težke problematike odkrivanja gospodarske kriminalitete ta statistika in z njo povezana škoda praktično neznana, saj ogromno gospodarskega kriminala ostaja neodkritega. Ker lahko v gospodarstvu preživijo le najbolj fleksibilni, pa tudi iznajdljivi in finančno stabilni, se je ta miselnost (ob odpovedi morale) prenesla tudi na področje profesionalizacije izvajanja protipravnih ravnanj na področju gospodarske dejavnosti oziroma gospodarskega poslovanja. Poslovna goljufija in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti sta osrednji kaznivi dejanji na področju gospodarske kriminalitete. Med tem, ko je poslovna goljufija primarno usmerjena navzven, se pravi med interakcije in preslepitve med dvema različnima poslovnima subjektoma, je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti primarno usmerjeno navznoter. Pri obeh pa je skupno, da se prekršijo (vzpostavljena) zaupna poslovna razmerja. Poslovna goljufija je najpogostejše kaznivo dejanje na področju gospodarske kriminalitete, iz kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pa izhaja največja povzročena škoda. Kazensko pravne norme predstavljajo tisti družbeni mehanizem, ki kot skrajno sredstvo razmejuje med dopustnimi ravnanji in kaznivimi ravnanji. Ravno zaradi razmejitvene točke med kaznivim in nekaznivim je zelo pomembna vnaprejšnja določenost in preciznost pravnih norm. Na primer blanketne dispozicije lahko hitro trčijo ob načelo zakonitosti v kazenskem pravu, kot osrednjem in najpomembnejšem načelu kazenskega prava. Ker je blanketno urejanje kazensko pravnih norm v sferi gospodarskega prava pravzaprav nujno in neizogibno, je tej temi posvetiti posebno pozornost, predvsem skozi sodno prakso in odločitve ustavnega sodišča Republike Slovenije. Skozi nastajanje magistrskega dela bom poskušal raziskati navedene teze predvsem skozi sodno prakso in se usmeriti na praktično uporabnost različnih pravnih položajev, ki jih mora pravnik prepoznavati pri svojem delu oz. delu uprave v gospodarstvu z namenom zakonitega ravnanja pri poslovanju in izogibanja situacijam, ki bi lahko vodile v kazenski pregon odgovornih oseb.
Ključne besede: gospodarski kriminal, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovna goljufija, načelo zakonitosti, sodna praksa, odločitve ustavnega sodišča
Objavljeno: 04.08.2017; Ogledov: 585; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

15.
Uporaba Dunajske konvencije (CISG) na slovenskih sodiščih in v odvetniški praksi
Ana Teršek, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Dunajska konvencija (CISG) vsebuje enotna pravila za razmerja iz mednarodne prodaje blaga. Sprejele so jo skoraj vse države, s katerimi Slovenija intenzivno trguje, zato preseneča dejstvo, da medtem ko je po svetu objavljenih približno 2500 sodnih odločitev in arbitražnih odločb, ki se nanjo nanašajo, Slovenija premore le peščico takšnih odločitev. Ugotovimo lahko, da je Dunajska konvencija med sodniki in tudi odvetniki, kljub dejstvu, da je v veljavo vstopila že leta 1988, še vedno slabo poznana ter zato tudi redko uporabljena, kadar pa se jo uporabi, pa se sodiščem nemalokrat pripeti, da jo napačno uporabijo, kar lahko ponovno pripišemo njenemu slabemu poznavanju.
Ključne besede: Dunajska konvencija, CISG, mednarodna prodaja blaga, slovenska sodna praksa, odločbe sodišča, odvetništvo
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 208; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (466,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici