| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba Dunajske konvencije (CISG) na slovenskih sodiščih in v odvetniški praksi
Ana Teršek, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Dunajska konvencija (CISG) vsebuje enotna pravila za razmerja iz mednarodne prodaje blaga. Sprejele so jo skoraj vse države, s katerimi Slovenija intenzivno trguje, zato preseneča dejstvo, da medtem ko je po svetu objavljenih približno 2500 sodnih odločitev in arbitražnih odločb, ki se nanjo nanašajo, Slovenija premore le peščico takšnih odločitev. Ugotovimo lahko, da je Dunajska konvencija med sodniki in tudi odvetniki, kljub dejstvu, da je v veljavo vstopila že leta 1988, še vedno slabo poznana ter zato tudi redko uporabljena, kadar pa se jo uporabi, pa se sodiščem nemalokrat pripeti, da jo napačno uporabijo, kar lahko ponovno pripišemo njenemu slabemu poznavanju.
Ključne besede: Dunajska konvencija, CISG, mednarodna prodaja blaga, slovenska sodna praksa, odločbe sodišča, odvetništvo
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 389; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (466,00 KB)

2.
Poslovne goljufije in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Gabrijel Kozar, 2017, magistrsko delo

Opis: Gospodarski kriminal se pojavlja v vseh oblikah in v vseh stopnjah poslovanja. Za gospodarsko kriminaliteto so lahko odgovorne fizične in/ali pravne osebe, usmerjena pa je lahko zoper gospodarski sistem kot celoto, gospodarske subjekte ali zoper subjekte, ki so uporabniki blaga ali storitev iz gospodarske dejavnosti oziroma kako drugače povezani z gospodarstvom. Sedaj (tudi v času krize) kot še nikoli prej so se klasični primeri zlorab položaja ter poslovnih goljufij razbohotili in profesionalizirali do te mere, da jih je zelo težko ali nemogoče zaznati, če pa jih že zaznamo pa je po navadi prepozno, da bi jih uspeli sankcionirati. Raziskave na področju pregona gospodarskega kriminala nam jasno povedo, da je zaradi izjemno težke problematike odkrivanja gospodarske kriminalitete ta statistika in z njo povezana škoda praktično neznana, saj ogromno gospodarskega kriminala ostaja neodkritega. Ker lahko v gospodarstvu preživijo le najbolj fleksibilni, pa tudi iznajdljivi in finančno stabilni, se je ta miselnost (ob odpovedi morale) prenesla tudi na področje profesionalizacije izvajanja protipravnih ravnanj na področju gospodarske dejavnosti oziroma gospodarskega poslovanja. Poslovna goljufija in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti sta osrednji kaznivi dejanji na področju gospodarske kriminalitete. Med tem, ko je poslovna goljufija primarno usmerjena navzven, se pravi med interakcije in preslepitve med dvema različnima poslovnima subjektoma, je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti primarno usmerjeno navznoter. Pri obeh pa je skupno, da se prekršijo (vzpostavljena) zaupna poslovna razmerja. Poslovna goljufija je najpogostejše kaznivo dejanje na področju gospodarske kriminalitete, iz kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pa izhaja največja povzročena škoda. Kazensko pravne norme predstavljajo tisti družbeni mehanizem, ki kot skrajno sredstvo razmejuje med dopustnimi ravnanji in kaznivimi ravnanji. Ravno zaradi razmejitvene točke med kaznivim in nekaznivim je zelo pomembna vnaprejšnja določenost in preciznost pravnih norm. Na primer blanketne dispozicije lahko hitro trčijo ob načelo zakonitosti v kazenskem pravu, kot osrednjem in najpomembnejšem načelu kazenskega prava. Ker je blanketno urejanje kazensko pravnih norm v sferi gospodarskega prava pravzaprav nujno in neizogibno, je tej temi posvetiti posebno pozornost, predvsem skozi sodno prakso in odločitve ustavnega sodišča Republike Slovenije. Skozi nastajanje magistrskega dela bom poskušal raziskati navedene teze predvsem skozi sodno prakso in se usmeriti na praktično uporabnost različnih pravnih položajev, ki jih mora pravnik prepoznavati pri svojem delu oz. delu uprave v gospodarstvu z namenom zakonitega ravnanja pri poslovanju in izogibanja situacijam, ki bi lahko vodile v kazenski pregon odgovornih oseb.
Ključne besede: gospodarski kriminal, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovna goljufija, načelo zakonitosti, sodna praksa, odločitve ustavnega sodišča
Objavljeno: 04.08.2017; Ogledov: 858; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

3.
DISKRIMINACIJA PO STAROSTI V SODNI PRAKSI SODIŠČA EU
Tadej Doma, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja in analizira pomembnejše primere dosedanje sodne prakse Sodišča EU v zvezi z diskriminacijo po starosti. V delu je opredeljen pojem diskriminacije po starosti in primeri, v katerih je različno obravnavanje na podlagi starosti dopustno. Diplomsko delo se skupaj s sodno prakso Sodišča EU osredotoča na diskriminacijo po starosti pri zaposlitvi in delu. S staranjem prebivalstva je sodne prakse na tem področju vedno več. V diplomski nalogi ugotavljam, da je Sodišče EU prepoved diskriminacije po starosti izenačilo z ostalimi oblikami diskriminacije in ga zajelo v splošno načelo enakega obravnavanja. S preučevanjem sodne prakse sem prišel do zaključka, da čeprav Sodišče EU vztraja pri svoji strogi proti diskriminacijski politiki, je pripravljeno dopustiti različno obravnavanje na podlagi starosti, še posebej kadar je slednje utemeljeno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnim trgom ali poklicnega usposabljanja in daje državam široko diskrecijsko pravico pri oblikovanju svojih nacionalnih politik na tem področju.
Ključne besede: diskriminacija, diskriminacija po starosti, različno obravnavanje na podlagi starosti, Direktiva 2000/78/ES, sodna praksa Sodišča EU, Sodišče EU, staranje prebivalstva, legitimen cilj
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 992; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (953,77 KB)

4.
PRAVICE POTNIKOV V LETALSKEM PROMETU IN NJIHOVO UVELJAVLJANJE PO PRAVU EVROPSKE UNIJE
Tjaša Šeneker, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene pravice potnikov v letalskem prometu s poudarkom na pravici do odškodnine in sam postopek, kako uveljaviti kršene pravice potnikov v letalskem prometu. Vse navedeno je predstavljeno v skladu z zakonodajo EU, v glavnem po Uredbi (ES) št. 261/2004. Poleg omenjene uredbe, ki ureja pravice potnikov v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi letov, velikih zamud letov, so na kratko predstavljene tudi posebne pravice invalidnih potnikov in potnikov z omejeno mobilnostjo v letalskem prometu v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2006. Prav tako sta na kratko predstavljeni Montrealska konvencija in njena predhodnica Varšavska konvencija. Največja pozornost v diplomskem delu je posvečena pravicam potnikov pri prekinitvah letov. Pojasnjeni so pojmi »zavrnitev vkrcanja«, »odpoved leta« in »zamuda leta« oziroma »velika zamuda leta«. V njihovo pojasnitev se je vključilo tudi Sodišče EU s svojo sodno prakso in velikokrat rešilo spore ob različnem pojmovanju ali razlagi določb Uredbe (ES) št. 261/2004. Glavne pravice potnikov v večini primerov prekinitev leta so pravica do obveščenosti potnikov o svojih pravicah, pravica do informiranosti potnikov glede možnega nadomestnega prevoza, pravica do odškodnine, pravica do vrnjene prevoznine ali do preusmeritve poti in pravica do oskrbe. Podrobneje je predstavljena pravica do odškodnine iz naslova prekinitev letalskega prevoza ter izredne razmere kot razlog za izključitev odškodninske odgovornosti letalskega prevoznika. Nadalje je opisana še standardizirana odškodnina in višina le-te, ki je določena v Uredbi (ES) št. 261/2004, zastaralni rok za odškodninski zahtevek ter dodatna odškodnina. V zadnjem poglavju je podrobneje predstavljen postopek uveljavljanja kršenih pravic potnikov v letalskem prometu in težave pri tem. Opisana sta dva postopka, in sicer postopek uveljavljanja kršenih pravic potnikov v letalskem prometu po zasebni poti ter postopek uveljavljanja kršenih pravic potnikov v letalskem prometu po javni poti. Glavno vlogo v obeh postopkih imajo nacionalni izvršilni organi vsake posamezne države članice, ki zagotavljajo spoštovanje pravic potnikov, določenih v Uredbi (ES) št. 261/2004 s strani letalskih prevoznikov. Predstavljena je tudi vloga Evropskih potrošniških centrov, ki nudijo brezplačne svetovalne storitve na področju pravic potnikov v letalskem prometu. Na koncu diplomskega dela so predstavljene še težave pri uveljavljanju kršenih pravic potnikov v letalskem prometu. Bistveni težavi pri tem sta, da potniki niso dobro seznanjeni s svojimi pravicami, oziroma jih ne znajo uveljaviti, ter da letalski prevozniki ne spoštujejo pravic, določenih v Uredbi (ES) št. 261/2004. Obe težavi se navezujeta tudi na težave zaradi neenotne uporabe pravil iz Uredbe (ES) št. 261/2004 ter neenotnega izvrševanja v različnih državah članicah EU. Zaradi nekaterih nepopolnih, nejasnih in sistematično nasprotujočih si določb Uredbe (ES) št. 261/2004 in nedosledne in neenotne implementacije same uredbe pa prihaja do sporov med potniki in letalskimi prevozniki. Sodišče EU sicer s svojimi sodbami rešuje navedene spore, vendar prihaja tudi do nedosledne sodne prakse. Zaradi nedoločenosti pritožbenega postopka v sami Uredbi (ES) št. 261/2004 pa prihaja tudi do neenotnih pritožbenih postopkov. Vse omenjeno zahteva celovito prenovo sistema varstva pravic oziroma same Uredbe (ES) št. 261/2004. Na koncu diplomskega dela so predstavljeni še predlogi za izboljšanje sistema varstva pravic. Evropska komisija je predlagala, da se z določenimi ukrepi doseže učinkovit in dosleden sistem uveljavljanja pravic potnikov. Bistveno pri vsem pa je, da letalski prevozniki spoštujejo pravice potnikov in da se zagotovi pravično razmerje njunih pravic in obveznosti. Kljub vsem predlaganim spremembam pa do nujno potrebne reforme same Uredbe (ES) št. 261/2004 še ni prišlo. Dokler do te ne bo prišlo, bo potnik še vedno zgolj šibkejša stranka in njegove pravice ne bodo spoštovane, kot bi morale biti.
Ključne besede: Uredba (ES) št. 261/2004, pravice potnikov v letalskem prometu, zavrnitev vkrcanja, odpoved leta, zamuda leta, pravice invalidnih potnikov, pravica do odškodnine, postopek uveljavljanja kršenih pravic potnikov v letalskem prometu, sodna praksa Sodišča Evropske unije.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1470; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (991,91 KB)

5.
NAČELO PRIMARNOSTI V PRAKSI SODIŠČA EVROPSKE UNIJE IN USTAVNIH SODIŠČ DRŽAV ČLANIC
Maja Drnovšek, 2015, diplomsko delo

Opis: S pristopom v Evropsko unijo in prevzemom evropskega pravnega reda so se ustavna sodišča držav članic soočila s pravnim sistemom, ki je postal inherenten del njihovih pravnih sistemov in zavezuje njihova sodišča. S prenosom izvrševanja dela svojih suverenih pravic na EU so države članice med drugim priznale primarnost pravnega reda EU. Zastavlja pa se vprašanje, kakšna je vloga nacionalnih sodišč v razmerju do prava EU. Primarni položaj prava EU v razmerju do izvorno nacionalnega prava, vključno z nacionalnim ustavnim pravom, velja za temeljno načelo prava EU, ki pomeni, da načeloma v primeru neskladja med pravom EU in nacionalnim pravom prevlada pravo EU. Kljub temu, da je v veljavi že več kot petdeset let, načelo primarnosti v pravu EU še danes ni pozitivnopravno urejeno. Vendar dejstvo, da ni izrecno vključeno v Pogodbo nikakor ne spreminja obstoja tega načela in sedanje sodne prakse Sodišča EU. V obdobju po vzpostavitvi je bilo načelo primarnosti deležno precejšnje pozornosti ne le s strani EU, temveč tudi v nekaterih državah članicah, ki tovrstne (neomejene) primarnosti niso sprejemale. Kljub temu so nacionalna sodišča doktrino na splošno sprejela, čeprav z nekaterimi ustavnimi zadržki. Medtem ko je Sodišče EU izhodišče načela pripisalo avtonomni, sui generis naravi evropskega pravnega reda, so ga nacionalna sodišča večinoma utemeljevala na ustavnopravni podlagi. Bistvo načela primarnosti je v zagotovitvi enotne in učinkovite uporabe prava EU v vseh državah članicah. V tem kontekstu ne smemo zanemariti ključne vloge nacionalnih sodišč, ki zahteva ustrezen napor za prilagoditev pravnemu okolju EU.
Ključne besede: pravo EU, uporaba prava EU, načelo primarnosti, sodna praksa, Sodišče EU, ustavna sodišča, razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 2092; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (703,08 KB)

6.
Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
Anja Felda, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen pojem revizije kot izredno pravno sredstvo, predvsem v praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče RS). Za lažje razumevanje je na začetku diplomskega dela opredeljen pojem pravnih sredstev. Navedena so tudi redna in izredna pravna sredstva in pojasnila, v čem se redna razlikujejo od izrednih pravnih sredstev. V drugem delu diplomske naloge se bom osredotočila na pojem revizije, razložila, katere so funkcije revizije, dotaknila se bom pojmov dopustnosti in dovoljenosti revizije, naštela bom revizijske razloge in predstavila, kako postopek z revizijo poteka. Osredotočila se bom tudi na pogoje, ki jih je potrebno izpolnjevati in upoštevati, da se revizija kot izredno sredstvo lahko uporabi. Poseben poudarek pri obravnavi revizije kot izrednega pravnega sredstva bom namenila tudi razlagi, zakaj le-ta ni zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije , ki v 25. členu ureja pravico do pravnega sredstva, ampak marsikdo pozabi, da ta člen zajema le pritožbo ali drugo (redno) pravno sredstvo. Revizija pa je izredno pravno sredstvo ravno zato, ker omogoča poseg v pravnomočno odločbo sodišča, pravnomočnost pa je ustavnopravno varovan institut, ki ga ureja 158. člen Ustave RS, namenjen pa je varstvu pravnega reda s tem, da izključuje negotovost posameznika glede pravno urejenih razmerij, da prepreči ponavljanje postopka ter ponovno odločanje v isti zadevi, v kateri gre za isto stvar in za isto osebo, ne glede na to, ali je bila z odločbo zadeva pravilno rešena. V nadaljevanju bodo predstavljene tudi spremembe, ki jih je prinesla novela ZPP-D iz leta 2008, saj je reforma izrednih pravnih sredstev, revizije in zahteve za varstvo zakonitosti izhajala iz izhodišča, da mora Vrhovno sodišče RS skrbeti za razvoj in enotnost pravnega reda na splošno in s tem presegati pomen odločitev v konkretni zadevi. Zadnji del diplomskega dela bo obravnaval revizijo kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča RS, s čimer bo predstavljen postopek in odločanje v zvezi z revizijo. Menim, da je predstavitev praktičnih primerov za boljše razumevanje samega pojma revizije kot izrednega pravnega sredstva nujna, saj bom tako najlažje prikazala kompleksnost ter različnost tega pojma od primera do primera.
Ključne besede: revizija, izredno pravno sredstvo, sodna praksa Vrhovnega sodišča, Zakon o pravdnem postopku
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 2415; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (752,77 KB)

7.
ANALIZA UKREPOV BOJA PROTI UTAJAM DDV V LUČI SODNE PRAKSE SODIŠČA EVROPSKE UNIJE
Jožica Češnovar, 2014, magistrsko delo

Opis: Delo temelji na analizi sodne prakse Sodišča EU s področja ukrepov držav članic EU v boju proti utajam DDV in zlorabam sistema DDV, in sicer ukrepa odvzema pravice iz sistema DDV, ukrepa solidarne odgovornosti za plačilo tujega davka, ukrepov za obravnavo shem nezakonitega davčnega optimiranja in nekaterih ukrepov s področja odmere in pobiranja DDV. Našteti ukrepi so v nalogi predstavljeni v kontekstu celote ukrepov v boju proti utajam DDV, ki so bili od leta 2006 dalje sprejeti na ravni EU in v Sloveniji. Posebna pozornost je namenjena institutu solidarne odgovornosti za plačilo tujega davka, institutu vračila DDV v posebnih primerih in institutu predložitve instrumenta zavarovanja izpolnitve DDV. Naloga predstavlja tudi aktualno slovensko davčno in sodno prakso s področja boja proti utajam DDV in razmišljanja avtorice o ključnih dilemah bodoče davčne in sodne prakse ter DDV zakonodaje s tega področja.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, ukrepi v boju proti utajam DDV in zlorabam sistema DDV, sodna praksa Sodišča EU s področja boja proti utajam in zlorabam DDV, solidarna odgovornost za plačilo tujega davka, vračilo DDV v posebnih primerih, posebni primeru predložitve instrumenta zavarovanja izpolnitve DDV.
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1634; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

8.
EKONOMSKE, DRUŽINSKE IN SOCIALNE PRAVICE V ISTOSPOLNI PARTNERSKI SKUPNOSTI
Urška Starc, 2013, diplomsko delo

Opis: Z namenom urediti in zaščititi istospolno partnersko skupnost je zakonodajalec leta 2005 sprejel Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti /ZRIPS/. Menil je, da bi bilo najustrezneje, da jo uredi v institutu registracije partnerske skupnosti ter ločeno od družinskopravne zakonodaje, ki ureja položaj zakoncev in zunajzakonskih partnerjev. Nabor pravic in obveznosti, ki jih je zakonodajalec zagotovil, bi utegnil pripeljati do sklepa, da istospolna partnerska skupnost služi v največji meri zadovoljevanju čustvenih in ekonomskih potreb partnerjev, ne pa tudi družinskih in socialnih potreb. Zakonodajalec pri sprejemanju ZRIPS ni upošteval družbene realnosti, to je, da v Sloveniji obstajajo istospolne družine in da zato istospolna partnerja v partnerski skupnosti lahko uresničujeta tudi družinske potrebe. Pravno praznino, ki je zaradi tega zazevala na družinskopravnem področju, je bilo mogoče zapolniti v okviru veljavne zakonske ureditve. Da tudi istospolni partnerji gojijo željo po oblikovanju družine, ki vključuje otroke, je jasno. Ker je možnost starševstva istospolnih parov na eni strani omejena v reproduktivnem smislu, na drugi strani pa z zakonsko ureditvijo, ki velja v Sloveniji, se istospolni pari večkrat poslužujejo rešitev, ki so negotove in nevarne, zlasti z vidika koristi otrok. Področja socialnih pravic, razen nekaj izjem, ZRIPS ni posebej uredil. Tako je bila ureditev, ki zadeva socialne pravice, v večji meri prepuščena vsakokratnemu zakonskemu usklajevanju. Do danes se je položaj istospolnih partnerjev spremenil. Drži, da je obseg pravic, ki so istospolnim partnerjem zagotovljene, večji kot pred osmimi leti ob sprejetju ZRIPS. K temu so v veliki meri prispevali istospolno usmerjeni aktivisti, nevladne organizacije, pravni strokovnjaki, kot tudi slovenska sodišča. Kljub temu pa o polnopravnem dostopu istospolnih partnerjev glede ekonomskih, družinskih in socialnih pravic ne moremo govoriti. Zato postajajo vse glasnejše zahteve, da je zakonska ureditev potrebna prenove na način, ki bo k ureditvi pravnega položaja istospolnih partnerjev pristopil celoviteje in bolj sistematično. Pri tem ni zanemarljivo niti vse večje število sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, iz katerih izhaja, da tudi istospolni pari uživajo pravico do zasebnega in družinskega življenja, ki so jo države dolžne spoštovati, ter da razlikovanje v obravnavanju na podlagi spolne usmerjenosti ni dopustno. Slednje je tudi Slovenija kot članica Sveta Evrope in Evropske unije dolžna vzeti v obzir. Jasno je, da je enakopravno obravnavanje oseb temeljni gradnik vsake demokratične družbe, zato se ne postavlja vprašanje, ali so istospolni pari upravičeni do polnopravnega obsega pravic, ampak le vprašanje časa, kdaj bodo politične elite uspele doseči konsenz o tem vprašanju.
Ključne besede: istospolna partnerska skupnost, pravni režim skupnega premoženja, dedovanje, posvojitev, reproduktivne zdravstvene metode, vdovska pokojnina, razširitev zdravstvenega zavarovanja na vzdrževane družinske člane, sodna praksa, sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, sodbe Sodišča Evropske unije.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 2402; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

9.
ODGOVORNOST LETALSKIH PREVOZNIKOV IN PRAVICE POTNIKOV V SODNI PRAKSI SODIŠČA EU
Nina Perozzi, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava delo Sodišča EU na področju odgovornosti letalskih prevoznikov. Zaradi nenehnega in hitrega razvoja letalske industrije mora EU in Sodišče EU skrbeti, da pravni sistem sledi razvoju in ne zaostaja. Najpomembnejši pravni akt, ki skrbi za pravice potnikov v EU, je Montrealska konvencija. Gre za mednarodni sporazum, ki je v veljavi v veliko državah v EU in izven EU. Poleg Montrealske konvencije je EU sprejela tudi Uredbo št. 261/2004, ki je tako kot Montrealska konvencija namenjena izplačilu odškodnin za nastalo škodo potnikom v letalskem prevozu. Bistvena razlika med omenjenima pravnima dokumentoma je, da Uredba št. 261/2004 pokriva predvsem takojšnje nadomestilo, takrat ko škoda nastane, Montrealska konvencija pa pokriva individualne odškodnine potnikov po nastali škodi. Mednarodni sporazumi in uredbe pa niso edini pomembni viri prava. Lastnost pravnega vira nudi tudi sodna praksa Sodišča EU, ki v svojih sodbah pojasni, razlaga in morda tudi omejuje učinke sprejetih pravnih aktov. Glede teme pravic potnikov, je stališče Sodišča EU jasno in preprosto. Pravo EU in sprejeti pravni dokumenti imajo en in ta je najpomembnejši cilj: zaščititi potnika EU (lahko tudi izven EU, če mu zaščita pripada po Montrealski konvenciji). Čeprav so nekatera pojasnila in razlage pojmov prepuščena nacionalnim sodiščem, Sodišče EU s svojimi sodbami skrbi za enotnost, saj ne dopušča prevelikih odstopanj od že dane razlage. Trditve nekaterih nacionalnih sodišč, da sta si Montrealska konvencija in Uredba št. 261/2004 v nasprotju, so tudi bile ovržene s strani Sodišča EU, ki je z utemeljitvijo in razlago, izpostavil mejo in razliko med njima. V svoji diplomski nalogi želim prikazati učinek sprejetih pravnih aktov EU ter kako Sodišče EU še dodobra dopolni in izboljša pravni sistem s svojimi sodbami. Pri delu sem se poglobila tako v razlago Montrealske konvencije in uredbe, kot tudi v razlagi posameznih pojmov, ki nacionalnim sodiščem pri soočanju s tovrstnimi tožbami povzročajo težave in nejasnosti, pri čemer je temelj moje diplomske naloge sodna praksa Sodišča EU na podlagi sprejetih pravnih aktov.
Ključne besede: odgovornost letalskih prevoznikov, Sodišče EU, Montrealska konvencija, Uredba št. 261/2004, sodna praksa, Varšavska konvencija, pravice potnikov, Evropska unija, nacionalna sodišča.
Objavljeno: 22.03.2013; Ogledov: 1856; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici