Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Čezmejna izterjava in s tem povezano zavarovanje dolžnikovih denarnih sredstev je v EU eno od pomembnejših področij civilnega prava, kar se odraža tudi na mnogih spremembah na zakonodajnem področju, vse z namenom olajšanja čezmejne izterjave. Tako se od 10. januarja 2015 uporablja naslednica Uredbe št. 44/2001, Uredba št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi prenovljena BU ali BU Ia), ki je prinesla odpravo eksekvature, jasnejšo opredelitev pojma začasni ukrep, njegove čezmejne učinke itd. 15. maja 2014 pa je bila sprejeta tudi Uredba 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi Uredba o zamrznitvi bančnih računov) in se bo pričela uporabljati 18. januarja 2017. V magistrski nalogi je v ospredju prikaz problematike čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev v civilnih in gospodarskih zadevah znotraj EU z ozirom na nedavno sprejeto Uredbo o zamrznitvi bančnih računov. Uvodoma so v nalogi predstavljeni nekateri splošni pojmi, kot so začasni zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), čezmejna izvršba, sodna odločba, odprava eksekvature itd. Zaradi vsebinske povezanosti z Uredbo št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah naloga v okviru čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev obravnava tudi slednjo in s pomočjo primerjalne analize nudi prikaz razlik v zvezi s postopki pri začasnih ukrepih in ukrepih zavarovanja po Uredbi 655/2014 ter Uredbi 1215/2012. V primerjalnem delu se naloga ukvarja tudi s primerjavo enakovrednih ukrepov po avstrijskem in slovenskem pravu ter podrobneje obravnava pogoje za izdajo ukrepov, ureditev pridobivanja informacij o dolžnikih, stroške postopka, pritožbene postopke idr. Uredba o zamrznitvi bančnih računov predstavlja prvi korak k vzpostavljanju poenotenega evropskega procesnega prava, vendar o popolnem poenotenju izvršilnih postopkov oz. postopkov na področju začasnih ukrepov še ne moremo govoriti, saj se Uredba v veliki meri sklicuje oziroma navezuje na uporabo nacionalnih pravil držav članic, med katerimi pa na tem področju obstajajo velike razlike.
Ključne besede: čezmejna izvršba, sodna odločba, začasni ukrep, zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), odprava eksekvature, teorija vmesne kumulacije, država članica izvora, država članica izvršitve, nalog za zamrznitev, ex parte postopek.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 2219; Prenosov: 290
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava razloge zoper priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v okviru Bruseljske uredbe Ia. Podrobneje sta kot razlog nepriznanja opisana pridržek javnega reda in kršitve načela kontradiktornosti. Delo skozi primere sodne prakse prikazuje odločitve Sodišča EU glede vprašanj, ki so jih nanj naslovila sodišča držav članic v zvezi z zavrnitvenimi razlogi zoper priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe. Predstavljeno je vročanje tujih sodnih odločb in posledice nevročitve, ki predstavljajo razlog za zavrnitev tuje sodne odločbe bodisi z vidika poseganja v javni red države, v kateri se zahteva priznanje tuje sodne odločbe, ali pa zaradi kršitve temeljnih pravic posameznika. Vsakdo ima pravico do sodelovanja v postopku, ki teče zoper njega, prav tako pa mu mora biti dana možnost priprave obrambe, da se lahko uspešno brani pred sodiščem. Poudarjena je omejena razlaga javnega reda in njegovana restriktivna vloga, kot se je izoblikovala tudi v praksi Sodišča EU. Iz diplomskega dela je razvidno, da je klavzula javnega reda zelo omejena in se lahko uporabi samo v izjemnih primerih. Na drugi strani pa je pomembno tudi razmejevanje med javnim redom in načelom kontradiktornosti. Delo tako izpostavlja in analizira prakso Sodiščae EU, ki je v zvezi s temje v podobnih primerih podalo različno razlago na vprašanje glede uporabea ali se lahko uporabijo določbe javnega reda inalikateri drug razlog iz 45. člena BU Ia za zavrnitev tuje sodne odločbe določbe o kontradiktornosti, zaradi česar je lahko obseg razlage obeh razlogov za zavrnitev priznanja oziroma njuno medsebojno razlikovanje v določeni meri nejasno.
Ključne besede: Tuja sodna odločba, javni red, načelo kontradiktornosti, vročanje, zamudna sodna odločba, pridržek javnega reda, priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe, Bruseljska uredba Ia.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1838; Prenosov: 181
Celotno besedilo (395,62 KB)

Opis: V svojem diplomskem delu, ki nosi naslov: Sodna poravnava – ali je lahko pogojna, sem se ukvarjala z analizo sodne odločbe Vrhovnega sodišča, z opravilno številko VSM I Cp 975/2010, z dne 20.06.2013, prav tako sem se opredelila do vprašanja ali je dopustno skleniti pogojno sodno poravnavo, torej ali je mogoče skleniti sodno poravnavo pod odložnim ali razveznim pogojem. Diplomsko delo je razdeljeno na splošni in posebni del. Sodno poravnavo uvrščamo v sklop alternetivnega reševanja sporov. Sodna poravnava (res judicialiter transacta) je dogovor strank, s katerim slednje uredijo svoje civilnopravne odnose, s katerimi lahko prosto razpolagajo in privede do zaključka pravdnega postopka oziroma prepreči, da do začetka postopka sploh pride. Sodno poravnavo lahko sklenejo le pravdne stranke, k njej pa lahko pristopijo tudi tretje osebe. Pri proučevanju teme, ki jo obravnava diplomska naloga sem izhajala iz splošnih ugotovitev in stališč o sodni poravnavi v naši pravni ureditvi. Naš Zakon o pravdnem postopku izrecno ne govori o možnosti sklepanja pogojnih sodnih poravnav, a je slednjim nakolnjena naša sodna praksa. Pri pisanju diplomskega dela sem prišla do zaključka, da je možno skleniti pogojno sodno poravnavo, ampak samo pod odložnim pogojem, ne pa tudi pod razveznim pogojem, in sicer zaradi učinkov le-tega. Prav tako sem se v diplomskem delu opredelila do vprašanja nastopa pravnomočnosti pogojne sodne poravnave ter vprašanja, kdaj se šteje, da je slednja veljavno sklejena.
Ključne besede: sodna poravnava, poravnava, odložni pogoj, razvezni pogoj, poravnalni nalog, izpodbijanje sodne poravnave, pravnomočnost, odločba Vrhovnega sodišča z opravilno številko VSM I Cp 975/2010
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 4119; Prenosov: 601
Celotno besedilo (662,68 KB)

Opis: Razveza zakonske zveze je ena izmed oblik prenehanja zakonske zveze. Naš pravni sistem pozna dve vrsti razveze; to sta razveza na podlagi sporazuma zakoncev in razveza zakonske zveze na podlagi tožbe. Medtem, ko avstrijsko pravo pozna tri razveze zakonske zveze, in sicer razvezo zaradi krivde, razvezo zaradi razpustitve gospodinjske skupnosti, ki traja vsaj tri leta ter sporazumno razvezo. Spor o razvezi je zakonski spor, tako da bodo podlaga za pisanje diplomskega dela določbe Zakona o pravdnem postopku, ki uvršča postopek v zakonskih sporih med posebne postopke. V avstrijskem pravu sporazumna razveza poteka v nepravdnem postopku, tj. po določbah zakona o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz), v ostalih primerih se vodi pravdni postopek v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung). Cilj diplomskega dela je prikaz podobnosti in razlik pravne ureditve postopka razveze zakonske zveze v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Opažam, da je v obeh pravnih redih postopek sporazumne razveze zakonske zveze najpreprostejši način prenehanja zakonske zveze, ter da se v obeh pravnih sistemih v ozadju določb skriva želja po spravi med zakoncema, če je to možno pričakovati. Sodna praksa sledi načelu, da sta tako sklenitev kot razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika ter da za ohranitev zakonske zveze ni dovolj le želja in volja enega izmed zakoncev. Poleg postopka razveze v obeh pravnih sistemih bom konkretneje predstavila Uredbo Sveta (EU) 1259/2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze, ter Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Moje teze, iz katerih izhajam, so: • Raznolikost pravne ureditve razveze zakonske zveze v Sloveniji in Avstriji. • Priznavanje odločb tujih sodišč. • Stroškovna plat razveze zakonske zveze. Pri pisanju diplomskega dela bom izhajala iz znanja, pridobljenega skozi študij, ter uporabe pravnih aktov, znanstvene monografije, člankov, spletnih virov ter sodne prakse. Omejitev pri pisanju diplomskega dela bo predstavljala geografska razdalja, saj se bom osredotočila na podatke o ureditvi instituta razveze v dveh pravnih sistemih dveh različnih držav.
Ključne besede: razveza zakonske zveze, avstrijsko pravo, sporazumna razveza, razveza na podlagi tožbe, zakonski spor, nepravdni postopek, pravdni postopek, postopek razveze, uredba, tuja sodna odločba, stroškovna plat razveze.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2014; Ogledov: 2470; Prenosov: 471
Celotno besedilo (338,91 KB)