1. Prispevek k poznavanju represije novih oblasti v Prekmurju v prvem obdobju po drugi svetovni vojni : magistrsko deloMatej Meško, 2024, magistrsko delo Opis: Ob koncu vojne je v Jugoslaviji Komunistična partija prevzela oblast in pri tem med drugim izvajala represijo proti medvojnim in političnim nasprotnikom. Z analizo neobjavljenih in objavljenih primarnih virov ter primerjavo podatkov iz relevantne literature smo izvedli raziskavo o represiji in prevzemu oblasti v Prekmurju, in sicer v prvem povojnem obdobju, leta 1945. Pokrajina je bila zaradi svoje lege manj vključena v narodnoosvobodilno gibanje in vojno dogajanje, prav tako je bila edina pokrajina, ki je imela madžarskega okupatorja, ki je uvajal svojo raznarodovalno politiko s ciljem madžarizacije prostora. Ob osvoboditvi Prekmurja s strani sovjetske Rdeče armada so oblast hitro prevzeli člani Osvobodilne fronte, ki jim je sledila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je utrdila partijski prevzem oblasti. S pomočjo aktivistov iz drugih delov Slovenije so oblikovali vse veje komunistične oblasti in hitro začeli z obračunavanjem z nasprotniki. V prvih tednih po osvoboditvi je bila priprta večina članov okupatorskih organizacij, domnevni sodelavci okupatorja in večji del vidnejših osebnosti predvojnega Prekmurja. Tem posameznikom so nato sodili na hitro oblikovanem vojnem sodišču, kjer so številne obsodili sodelovanja z okupatorjem in jim tudi zaplenili premoženje. Predvsem v prvem obdobju je vojaško sodišče na smrt obsodilo nekatere najpomembnejše osebnosti, pri katerih sta bili obsodba in izvršitev izrečene kazni že v času obsodbe in predvsem po osamosvojitvi Sloveniji razlog za polemike v Prekmurju. Vojnim sodiščem je julija 1945 sledilo sodišče narodne časti, ki je obsodilo še 212 do tedaj neobsojenih domnevnih sodelavcev okupatorja. Obsodbe so povzročile veliko osebnih tragedij, in to ne samo obsojencem, ampak tudi njihovim svojcem, ki so poskušali na vse načine razveljaviti razsodbe in si povrniti status v družbi.
Ključne besede: Slovenija, Prekmurje, Jugoslavija, komunizem, 1945, druga svetovna vojna, represija, sodišča, OZNA, zaplemba premoženja, sodni procesi, revolucija, prevzem oblasti.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. Otroci na sodišču : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAlja Mehle, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pomembnost vpliva zakonodaje na zaščito otroka kot priče ali obdolženca v postopku zaslišanja. Pri tem je pomembno izpostaviti pomanjkanje zakonodaje v Sloveniji predvsem v preteklosti. V Sloveniji se zakonodaja deloma spremenila z uveljavitvijo novega Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke leta 2021. Do tedaj pa je področje zaslišanje otrok urejalo več različnih pravnih aktov. Poleg zakonodaje pa je za zaščito otroka v kazenskem postopku potrebno prepoznati vplive drugih dejavnikov. To sta sugestibilnost ter okolje, kjer poteka zaslišanje. Na verodostojnost izjav pa prav tako vpliva tudi spomin otroka, vpletenost ostalih oseb in način izvedbe zaslišanja. Ker je otrok ranljiv je potrebno zaščitit njegov interes predvsem pa je potrebno preprečit negativne posledice. Pri zaslišanju je lahko otrok izpostavljen sekundarni viktimizaciji, zaradi nepravilnega postopka obravnave. Mladostnika se lahko z določenimi ukrepi zaščiti pred neželenimi posledicami. To je npr. zaslišanje v ločenem in otroku prirejenem prostoru, manjše število obravnav in krajšanje kazenskega postopka, pravilno in previdno postavljanje vprašanj, odstranitev storilca med časom zaslišanja otroka ter vpletenost strokovnjakov, ki otroku pomagajo. Otroku pa se mora nuditi pomoč tudi po zaključenem postopku. Ugotovila sem, da mora slovenska zakonodaja sprejeti poseben zakon, ki bi natančno opredelil pravice in postopke za otroke v teh situacijah. Posebej bi izpostavila, pomoč, ki bi jo otrok moral dobiti že ob prvih znakih kaznivega dejanja, da bi se zmanjšalo njegovo trpljenje. Prav tako, pa je potrebno otroka zaslišati čim bolj enotno in zaslišanje pa naj vodi usposobljena oseba, ki vzpostavi zaupen odnos z otrokom.
Ključne besede: otroci, sodišča, otroci kot priče, otroci kot obdolženci, zaslišanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 39
Celotno besedilo (645,22 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. Presoja čezmejnega elementa pri svoboščinah notranjega trga EU : magistrsko deloMia Zemljič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava zahtevo po čezmejnem elementu pri svoboščinah notranjega trga. Določbe PDEU o svoboščinah notranjega trga se uporabljajo samo, če v dejanskih okoliščinah konkretne zadeve obstaja čezmejni element. Odsotnost čezmejnega elementa pomeni, da gre za povsem notranji položaj, ki je v skladu s povsem notranjim pravilom zunaj področja uporabe teh določb in posledično tudi zunaj pristojnosti Sodišča EU. Povsem notranji položaji ostajajo v pristojnosti držav članic in so v celoti podvrženi njihovemu nacionalnemu pravu.
Za pravilno razumevanje pojmov čezmejnega elementa in povsem notranjih položajev je nujno poznavanje obstoječe sodne prakse Sodišča EU. Za izpolnitev zahteve po čezmejnem elementu se je tradicionalno zahtevalo dejansko čezmejno gibanje oz. dejanski čezmejni element, vendar so se negativne posledice takšnega pristopa kazale kot lažni negativi in obratna diskriminacija, ki jih je Sodišče EU v svoji novejši sodni praksi poskušalo odpraviti oz. vsaj omiliti s tem, da je s široko razlago razširilo pojem gibanja in s tem obstoj čezmejnega elementa, s tem pa hkrati omejilo primere, ko govorimo o povsem notranjih položajih, pri čemer je navedeno še posebej očitno na področju prostega gibanja oseb, ki danes ne pomeni več samo ekonomske svoboščine, saj pravo EU omogoča prosto gibanje tudi ekonomsko neaktivnim osebam, ki so varovane z določbami PDEU o državljanstvu Unije. Poleg tega pa je Sodišče EU oblikovalo tudi določene izjeme od zahteve po čezmejnem elementu in povsem notranjega pravila na področju prostega pretoka blaga in državljanstva Unije, ki omogočajo, da se pravo EU lahko uporabi tudi, kadar v dejanskih okoliščinah konkretne zadeve ne obstaja čezmejni element. Posledično je postalo vprašanje, ali neka zadeva spada na področje uporabe določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, zelo zapleteno vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti brez poznavanja obstoječe sodne prakse Sodišča EU.
Logična postopkovna posledica dejstva, da povsem notranji položaji ne spadajo na področje uporabe določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, je nepristojnost Sodišča EU na podlagi člena 267 PDEU in nedopustnost predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki izhajajo iz zadev, ki se nanašajo na povsem notranje položaje. Kljub temu pa je Sodišče EU večkrat odgovorilo tudi na predhodna vprašanja, ki so izhajala iz nacionalnega postopka, v katerem so bili vsi elementi omejeni na samo eno državo članico. Gre za tradicionalno zelo kaotično in nejasno področje sodne prakse Sodišča EU, pri čemer je korak v pravo smer pomenila novejša zadeva Ullens de Schooten, v kateri je Sodišče EU prvič sistematiziralo vse vrste zadev, v katerih lahko odstopi od splošnega pravila in tradicionalni trilogiji Dzodzi, Guimont, Oosthoek dodalo četrto – Libert.
Zahteva po čezmejnem elementu je na prvi pogled jasen in neposreden koncept, ki logično sledi besedilu in ciljem določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, vendar pa sodna praksa Sodišča EU kaže povsem drugačno sliko, zato so se pojavile ideje o spremembi in celo o odpravi zahteve po čezmejnem elementu.
Ključne besede: pravo EU, notranji trg, svoboščine notranjega trga, čezmejni element, povsem notranji položaji, sodna praksa Sodišča EU, povsem notranje pravilo, postopek predhodnega odločanja
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 97
Celotno besedilo (836,62 KB) |
7. Specializirana sodišča in oddelki v Republiki Sloveniji : diplomsko deloLara Knapić, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava specializirana sodišča in oddelke v Republiki Sloveniji. Natančneje so predstavljena splošna sodišča, specializirana sodišča in oddelki specializiranih sodišč. Ugotavljam, da v Republiki Sloveniji kot specializirana sodišča delujejo zgolj delovna in socialna sodišča ter upravno sodišče, imamo pa nekaj več specializiranih oddelkov za posamezna kazniva dejanja. Pri sojenju na specializiranih sodiščih je izrednega pomena tudi delo in izobraževanje specializiranih sodnikov, ki mora biti podkrepljeno z znanjem in nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na posameznih specifičnih področjih. V magistrskem delu je prav tako zajeta opredelitev kaznivih dejanj, o katerih specializirana sodišča oziroma specializirani oddelki odločajo na področju kazenskega prava, ter prednosti in pomanjkljivosti specializiranih sodišč. Menim, da število kaznivih dejanj vsakodnevno narašča, zato je ena izmed prednosti specializiranih sodišč tudi ta, da so sodniki osredotočeni na zgolj eno področje, v katerem se vsakodnevno izobražujejo in nadgrajujejo svoje znanje. Vendar pa kljub temu nastanejo tudi pomanjkljivosti specializiranih sodišč, ki po malem rušijo celoten pravni sistem posamezne države, kot tudi prava kot celote. Zato primerjalno pravno slovenska specializirana sodišča in oddelke primerjam tudi z drugimi državami, kot sta Republika Nemčija in Republika Avstrija, omejila in osredotočila pa sem se predvsem na sosednjo Republiko Hrvaško.
Ključne besede: specializirana sodišča, specializirani oddelki, kazenska sodišča, prednosti, pomanjkljivosti, Republika Slovenija, Republika Hrvaška, gospodarski kriminal, korupcija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 1062; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,96 MB) |
8. Vstop v tuje stanovanje in hišna preiskava brez odredbe sodišča : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEva Stariha, 2022, diplomsko delo Opis: Ustava Republike Slovenije in drugi zakonski pravni akti ščitijo pred nedovoljenimi kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pooblastila, zapisana v Zakonu o kazenskem postopku ter Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, omogočajo policiji izvajanje nalog tudi v najbolj zapletenih in spornih okoliščinah.
Diplomsko delo obravnava vstop v tuje stanovanje in druge prostore ter hišno preiskavo brez odredbe sodišča. V prvem delu zajema policijska pooblastila kot poseg v človekove temeljne pravice in svoboščine ter opredelitev ustavno zaščitene pravice do zasebnosti in iz nje izpeljane pravice do nedotakljivosti stanovanja. V drugem delu so natančneje razčlenjeni in analizirani pogoji za vstop v tuje stanovanje in druge prostore ter hišno preiskavo brez odredbe sodišča. Pojasnjen je problem definiranja stanovanja in drugih prostorov ter s tem povezana problematika hišne preiskave s pristankom imetnika stanovanja. Obravnavana je tudi problematika vstopa v tuje stanovanje in druge prostore ter izvajanja hišne preiskave brez odredbe sodišča zaradi prekrška in privedbe osebe po odredbi pristojnega organa. Za lažjo predstavo in razumevanje so opredeljene razlike med vstopom in hišno preiskavo brez odredbe sodišča. V tretjem delu diplomskega dela sta analizirani sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za ugotavljanje morebitnih kršitev zakonov. Na koncu so podani tudi pravni problemi in dileme ter rešitve.
Ključne besede: diplomske naloge, policijska pooblastila, pravica do nedotakljivosti stanovanja, vstop v stanovanja, hišna preiskava, hišna preiskava brez odredbe sodišča
Objavljeno v DKUM: 21.01.2022; Ogledov: 1539; Prenosov: 265
Celotno besedilo (942,06 KB) |
9. Pravni vidiki forenzične lingvistike : magistrsko deloGabrijela Štefelin, 2021, magistrsko delo Opis: Jezik in komunikacija sta temeljni sredstvi za človekov razvoj. Prav ti dve komponenti igrata tudi ključno vlogo pri forenzični lingvistiki. Vloga forenzične lingvistike se je skozi njeno zgodovino korenito spreminjala. Na svetovni ravni morajo imeti strokovnjaki z različnih področij, ki se navezujejo na forenzično lingvistiko, velik spekter znanj in komunikacijskih veščin. Tukaj govorimo predvsem o ljudeh, zaposlenih na policiji in v pravosodju. Težave med njimi se velikokrat pojavijo prav pri sodelovanju in interpretaciji dokazov, pridobljenih s pomočjo forenzično lingvističnih analiz. Obravnavana kazniva dejanja puščajo sledi tudi preko zvočnih posnetkov ali besedil. Tukaj v ospredje stopijo forenzični lingvisti, ki vsak primer, vezan na njihovo delo, ustrezno analizirajo. Neenotnost zakonov in dokazna vrednost na sodišču predstavljata izziv za vse sodelujoče. Dejstvo je, da brez enotnosti tako na eni kot tudi na drugi strani obravnavan primer izgublja na svoji vrednosti. Čeprav je znano, da so forenzično lingvistični dokazi redki, pa lahko s pomočjo tehnologije in izkušenosti lingvističnega izvedenca pridemo do koristnih podatkov. Vsaka koristna forenzično lingvistična informacija lahko pri kaznivem dejanju dodatno okrepi ali pa celo dokončno zaključi primer. Pričevanje forenzično lingvističnega strokovnjaka na sodišču je v praksi le redko sprejeto. Glavna ovira, ki se pojavlja v pravnem sistemu, je, da ne pride do sporazuma med odvetniki in forenzičnimi lingvisti, ki podpirajo vsak svojo stran.
V magistrski nalogi je poudarek predvsem na forenzični lingvistiki v tujini in povezanosti s pravnimi sistemi posameznih držav. Vsako kaznivo dejanje, ki se ga preiskuje s pomočjo forenzično lingvističnih tehnik, ima pravico, da je slišano in obravnavano v skladu z zakoni. Posledično sem v svojo magistrsko nalogo zajela tudi znane forenzično lingvistične primere ter jih natančno analizirala in opredelila.
Ključne besede: forenzična lingvistika, forenzična analiza, lingvistični dokazi, sodišča, pravni vidiki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 861; Prenosov: 87
Celotno besedilo (607,29 KB) |
10. Poveljniška odgovornost v mednarodnem kazenskem pravu : magistrsko deloBarbara Smogavc, 2020, magistrsko delo Opis: Poveljniška odgovornost je institut mednarodnega kazenskega prava in vzpostavlja odgovornost vojaških poveljnikov in civilnih nadrejenih za kazniva dejanja, ki jih storijo podrejeni. Institut poveljniške odgovornosti je moč najti v institutih Mednarodnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo, Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando in Rimskem statutu. Na podlagi instituta poveljniške odgovornosti bo nadrejeni odgovarjal, če so kumulativno izpolnjene štiri predpostavke, in sicer odnos nadrejenosti, element vednosti, opustitev sprejeti nujne in razumne ukrepe in izvršitev kaznivih dejanj s strani podrejenih. Za razlago teh predpostavk, je zelo pomembna praksa MKSJ.
Ključne besede: poveljniška odgovornost, odgovornost nadrejenega, vojaški poveljnik, civilni nadrejeni, predpostavke poveljniške odgovornosti, 28. člen Rimskega statuta, 7(3) člen Statuta Mednarodnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo
Objavljeno v DKUM: 13.01.2021; Ogledov: 1355; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,10 MB) |
