Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo raziskuje pomen timskega dela in medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenem timu oddelka intenzivne terapije (OIT). Namen raziskave je preučiti ključne elemente učinkovitega zdravstvenega tima in ugotoviti, kako medpoklicno sodelovanje vpliva na kakovost oskrbe bolnikov. Ključne ugotovitve magistrskega dela so, da je timsko delo ključno za zagotavljanje kakovostne in varne oskrbe bolnikov. Učinkovita komunikacija in koordinacija med člani tima pripomoreta k boljšim izidom zdravljenja in optimizaciji virov. Elementi uspešnega tima so jasno definirane vloge in odgovornosti, zaupanje in spoštovanje med člani tima ter nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega znanja. Veliko vlogo v delovanju ima odprta komunikacija, ki zmanjša možnosti za napake in izboljša koordinacijo oskrbe. Nejasnosti in neusklajenost v komunikaciji so pogosto vzrok za zaplete in daljšo hospitalizacijo pacientov. Posebno vlogo ima tudi vodja tima, ki usmerja delovanje tima, motivira člane in zagotavlja učinkovito razreševanje konfliktov. Dober vodja prispeva k večji zavzetosti zaposlenih in posledično k boljši oskrbi pacientov. Timsko delo na OIT ima številne izzive, med njimi čustvene in fizične obremenitve zaposlenih (npr. stres zaradi kritičnega stanja pacientov, delo v zahtevnih okoljih), hitro spreminjanje sestave tima in kompleksnost zdravstvenih posegov. Timsko delo ima vpliv tudi na zdravljenje pacientov, saj skupinsko delo vodi do natančnejših diagnoz, krajšega časa hospitalizacije in večjega zadovoljstva pacientov. Multidisciplinarni pristop pa omogoča celostno oskrbo bolnikov. Timsko delo in medpoklicno sodelovanje sta bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov na OIT. Potrebna sta stalno izboljševanje komunikacijskih veščin in spodbujanje pozitivnega delovnega okolja. Vodstvo zdravstvenih ustanov mora podpirati razvoj kompetenc zaposlenih s ciljem izboljšanja timskega sodelovanja. Magistrsko delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju pomena učinkovitega timskega dela v zdravstvu in poudarja potrebo po stalnem vlaganju v razvoj multidisciplinarnih timov za izboljšanje zdravstvenih izidov pacientov.
Ključne besede: tim, timsko delo, zdravstveni tim, medpoklicno sodelovanje, oddelek intenzivne terapije, oskrba kritično bolnega pacienta
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (319,14 KB)

Opis: Diplomska naloga Prepoznavanje in reševanje stisk predšolskega otroka je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo pojasnili sodelovanje med vzgojitelji in starši, pri čemer smo se osredotočili na komunikacijo, ki poteka med njimi. V nadaljevanju smo opredelili stiske otrok, povezane z vrtcem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z intervjujem. Intervjuvali smo 20 vzgojiteljic predšolskih otrok in 15 staršev predšolskih otrok, raziskovalni vzorec je torej predstavljalo 35 oseb. Pridobljene podatke smo transkribirali in vprašanja potem kodirali na posamezne teme. Kategorije, v katere smo združevali podatke, so oblikovane na način, po katerem lahko odgovorimo na naša raziskovalna vprašanja. Naš namen je bil, da podrobneje raziščemo področje obravnavanja in doživljanja stisk otroka v vrtcu. Pri tem nas je najbolj zanimalo, kako so vzgojitelji obravnavali otroka, ki je doživljal stisko, kaj so sporočali o njem ter do kakšnega sodelovanja je prihajalo med vzgojitelji in starši pri reševanju stiske. Osredotočili smo se tudi na znake stisk. Ugotovili smo, da se velika večina vzgojiteljev in staršev nemudoma odzove na opaženo stisko otroka, da steče verbalna oblika komunikacije in da ponavadi pride do sodelovanja, v katerem sta na koncu obe strani zadovoljni. V sklepu smo ovrednotili hipoteze in napisali obrazložitev le-teh.
Ključne besede: predšolski otrok, otroška stiska, prepoznavanje stiske, reševanje stiske, sodelovanje med vrtcem in starši
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na prehod s podružnične osnovne šole na matično osnovno šolo, ki še vedno velja za precej neraziskano področje in na katerega se po lastnih izkušnjah v šolskem sistemu velikokrat pozablja. Izvedeti smo želeli, kakšna so stališča in pogledi učiteljev, staršev in učencev, njegov pomen za delo učitelja in količina ter način sodelovanja med učitelji in starši. V teoretičnem delu je najprej predstavljen razvoj otroka in njegove razvojne značilnosti z namenom, da pojasnimo, kakšno je razmišljanje in doživljanje otrok anketirane starostne skupine. V nadaljevanju je opisan otrokov prehod iz vrtca v šolo, na podlagi katerega smo ugotovitve nadgradili na prehod s podružnične na matično osnovno šolo. Obravnavani so tudi vzgojni stili in sodelovanje med šolo in starši iz različnih vidikov. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverili in raziskali poglede, stališča in razmišljanja o prehodu s podružnične osnovne šole na matično osnovno šolo. V raziskavo so bili vključeni učitelji, starši in učenci 5. in 6. razreda osnovne šole s podružničnimi šolami. V raziskavi smo ugotovili, da je prehod s podružnične osnovne šole na matično osnovno šolo za starše pomembnejši kot za učitelje, pri katerih v rezultatih ni statistično pomembnih razlik glede na delovno dobo. Starši in učenci so bili s prehodom seznanjeni že pred vstopom v šolo, najpogosteje s pogovori. Ugotovila sem, da učitelji in starši glede prehoda s podružnične osnovne šole na matično osnovno šolo ne komunicirajo posebej, se pa kažejo spremembe v povečani komunikaciji med učitelji, starši in učenci. Učitelji prilagajajo pouk z vključevanjem dodatnih razlag in obrazložitev ter ponavljanja učne snovi z učenci. Rezultati so pokazali, da učitelji do učencev s podružnične osnovne šole čutijo več pozitivnih čustev in so njihovi občutki do njih usmerjeni v pozitivno smer.
Ključne besede: podružnična šola, matična šola, prehod, vzgojni pristopi, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 25.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (844,33 KB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava sodelovanje med šolo in domom s posebnim poudarkom na vlogi učenca v tem sodelovanju. V teoretičnem delu opredeljuje sodelovanje med šolo in domom, predstavlja različne oblike in modele sodelovanja, izpostavlja funkcijo sodelovanja ter preverja, kakšne so razlike v sodelovanju med šolo in domom v Sloveniji in Avstriji. Nadalje predstavlja različne dejavnike, ki vplivajo na sodelovanje med šolo in domom, osvetljuje, katere so prednosti in katere slabosti sodelovanja, ter opozori na pomen prilagajanja sodelovanja potrebam časa. Posebno pozornost namenja pomenu vključevanja učencev v sodelovanje med šolo in domom, predvsem izpostavlja pomen učenčevega aktivnega vključevanja v sodelovanje. Osredotoča se na aktivno vključevanje učencev v sodelovanje skozi pogovore s starši in z učenci. Empirični del je bil zasnovan na podlagi izvedbe pedagoškega eksperimenta in je vseboval kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega pedagoškega raziskovanja. Pedagoški eksperiment smo izvedli tako, da smo na izbrani osnovni šoli v Sloveniji uvedli model sodelovanja med učenci, učitelji in starši (t. i. pogovori s starši in z učenci), ki se v Sloveniji do takrat ni izvajal, v Avstriji pa podoben model predstavlja utečeno prakso in zakonsko obvezo. Namen empiričnega dela je bil preveriti, kako se lahko model pogovorov s starši in z učenci implementira v praksi v Sloveniji in kako jih doživljajo učitelji, starši in učenci. Raziskavo smo izvedli v šolskem letu 2020/21. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo anket in intervjujev oz. intervjujev fokusnih skupin, ki so bili opravljeni ob izvedbi eksperimentalnega modela pogovorov s starši in z učenci. V eksperimentalni skupini smo pogovore izvedli dvakrat (januarja 2021 in junija 2021). Raziskava je bila izvedena na priložnostnem vzorcu dveh oddelkov 4. razreda izbrane osnovne šole v Sloveniji. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da vključevanje učencev v sodelovanje med učitelji in starši skozi pogovore s starši in z učenci prispeva k boljšim ocenam zadovoljstva učiteljev, staršev in učencev glede sodelovanja. Starši so izrazili zadovoljstvo s sodelovanjem na pogovorih s starši in z učenci, saj so bili vanje aktivno vključeni. Enako velja za učence, ki jim je bilo všeč, da so lahko v pogovorih aktivno sodelovali, da so lahko podali svoje mnenje in da so si lahko sami zastavili cilje. Tudi razredničarka je izrazila zadovoljstvo s sodelovanjem na pogovorih s starši in z učenci, saj so pogovori po njenem mnenju prispevali k napredku učencev na več področjih in k temu, da je spoznala vse starše ter z njimi spletla dobre odnose. Pogovori s starši in z učenci so prispevali k zaznavanju aktivnejše udeležbe učencev v sodelovanju med šolo in domom ter k zaznavanju prevzemanja večje odgovornosti učencev za lasten uspeh in dejanja. Po pogovorih so starši in razredničarka poročali, da so učenci bolj redno in vestno opravljali šolsko delo, da so si bolj prizadevali za dober šolski uspeh in da so več šolskega dela opravili samostojno. Starši in razredničarka so bili mnenja, da so bili učenci bolj motivirani za dosego ciljev, ker so si jih na pogovoru lahko sami zastavili. Pogovori so prispevali k zaznavanju povečane motivacije učencev za opravljanje šolskega dela, hkrati pa so starši in razredničarka poročali, da so učenci potrebovali manj spodbude s strani drugih za opravljanje šolskega dela. Pogovori so prispevali tudi k manjšemu obsegu vzgojnih težav učencev. Ugotavljamo, da so pogovori s starši in z učenci bili učinkoviti predvsem, ker so omogočali: aktivno participacijo učencev v sodelovanju med šolo in domom, boljši vpogled učiteljev v domače okolje učencev, staršem, da bolje spoznajo svojega otroka v šoli, in učencu, da je izrazil svoje mnenje ter si sam zastavil cilje, kar ga je motiviralo k njihovi uresničitvi. Na podlagi dobljenih rezultatov doktorska disertacija podaja smernice za vključitev pogovorov s starši in z učenci v vzgojno-izobraževalni sistem.
Ključne besede: sodelovanje med šolo in domom, vključevanje učencev v sodelovanje, pogovori s starši in z učenci
Objavljeno v DKUM: 31.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (5,38 MB)

Opis: Strategija turizma občine Brežice 2023–2030 je pomemben dokument za nadaljnji razvoj turistične ponudbe v destinaciji Brežice. Razvoj turistične ponudbe je treba načrtovati in imeti določene cilje. Sodelovanje vseh deležnikov turizma v destinaciji je ključnega pomena za razvoj. Raziskali smo turistično ponudbo destinacije Brežice s poudarkom na gostinstvu. Analiza je pokazala, kako je gostinstvo kot pomemben del turistične ponudbe vključeno v strateško načrtovanje turizma občine Brežice. Raziskava predstavlja trenutno stanje sodelovanja med gostinci in Občino/ZPTM Brežice kot tudi načrte za prihodnost. S pomočjo enajst intervjujev z gostinci in predstavnikom ZPTM smo ugotovili vpliv gostinstva na turistično ponudbo in vključevanje gostinstva v strateško načrtovanje turizma v destinaciji.
Ključne besede: strateško načrtovanje turizma, občina Brežice, gostinstvo, sodelovanje, Strategija turizma občine Brežice 2023–2030
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,71 MB)