| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 637
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv davčne pismenosti na davčno sodelovanje
Monika Strauss, 2020, magistrsko delo

Opis: Gospodarska rast in razvoj sta dva izmed osrednjih ekonomskih ciljev vsake države, ki se dosegajo na podlagi pobranih javnofinančnih prihodkov. Za nemoteno izvajanje vseh aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj države, so potrebni prihodki. Slednje država ustvari na podlagi pobiranja davkov od svojih davkoplačevalcev. Iz različnih razlogov prihaja do utaj davkov, kar za države pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov, zato je toliko bolj pomembno, da država usmeri pogled v raziskovanje odnosa državljanov do obdavčevanja in v raziskovanje njihove davčne morale ter tako opredeli strategije za povečanje davčne pismenosti. V raziskavi smo preverjali, kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. Uvodnemu delu sledi pregled spoznanj iz literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja kot podlaga za empirično raziskavo v drugem delu naloge. Pri pregledu literature smo proučevali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi ter socioekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.V raziskavi smo preverjali kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. V samem začetku smo napravili pregled literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja, kar nam je dalo teoretična izhodišča za empirično raziskavo. Pri pregledu literature smo ugotovili in spoznali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi in socio-ekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.
Ključne besede: davčna pismenost, finančna pismenost, davčno sodelovanje, davčna morala, davčna utaja, siva ekonomija
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

2.
Preobremenjenost predšolskih otrok in njihovih staršev
Anja Kukec, 2018, diplomsko delo

Opis: Otrokom v današnjem času pogosto primanjkuje časa za prosto igro in sprostitvene dejavnosti, saj so preveč zaposleni z interesnimi dejavnostmi in delom doma. Diplomsko delo Preobremenjenost predšolskih otrok in njihovih staršev se v teoretičnem delu osredotoča na pojem preobremenjenost, na interesne dejavnosti in prosti čas otrok. Navedene so tudi obremenitve predšolskih otrok, njihovih staršev ter obremenitve vzgojiteljev v vrtcu. Namen diplomske naloge je raziskati in ugotoviti, ali so predšolski otroci in njihovi starši preobremenjeni. V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika in jih kasneje obdelali v programu SPSS. V raziskavi so sodelovali starši predšolskih otrok. Iz nje smo želeli ugotoviti čas, ki ga otroci namenijo delu doma in interesnim dejavnostim, ter kako to obremenjuje njih in njihove starše, ki jih spremljajo in jim pri tem nudijo pomoč. Izsledki so pokazali, da so otroci, stari 4 leta in več, bolj obremenjeni z interesnimi dejavnostmi, saj jih v veliki meri pogosteje obiskujejo, med njimi so otroci, ki imajo tudi po več interesnih dejavnosti.
Ključne besede: Dejavnosti, interesne, preobremenjenost, prosti čas, sodelovanje, sprostitev, vrtec.
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 29; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (981,79 KB)

3.
Spoznavanje kulturne dediščine v predšolskem obdobju s sodelovanjem vrtca in muzeja
Polona Gojkovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Kurikulum za vrtce izvajalce predšolskih vzgojno-izobraževalnih programov obvezuje, da se povezujejo z okoljem. Vzgojitelji v vrtcih se v ta namen povezujejo z različnimi kulturnimi ustanovami, kot so npr. muzeji in galerije ... V sodelovanju z muzejem najpogosteje načrtujejo dejavnosti o spoznavanju kulturne dediščine, in sicer glede na cilje kurikula, ki jih opredeljuje predmetno področje družba, medtem ko muzeji pri pripravi pedagoških programov niso zavezani nobenemu uradnemu dokumentu. Kljub temu se tako imenovana muzejska pedagogika vedno bolj uveljavlja. Splošne smernice in cilje za kulturno-umetnostno vzgojo je Zavod RS za šolstvo podal leta 2009, vendar se le-te ne nanašajo izključno na predšolsko obdobje. S primerjavo ciljev kurikula in kulturno-umetnostnih ciljev smo izpostavili stičišča, ki povezujejo oba dokumenta. Menimo, da lahko na podlagi upoštevanja obeh učinkovito izvajamo spoznavanje kulturno-umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju. V diplomskem delu smo z obravnavo primarnih in sekundarnih virov opredelili pomen in načine spoznavanja kulturne dediščine za predšolske otroke. Osredotočili smo se na sodelovanje vzgojitelja z muzejskim pedagogom in obenem raziskali, ali in kako je možno ob povezovanju vrtca z muzejem za obravnavo kulturno-zgodovinskega izročila v predšolskem obdobju vpeljati vidike izkustvenega učenja. Izvedli smo empirično raziskavo s pomočjo 86 elektronsko pridobljenih anketnih vprašalnikov vzgojiteljev. Ugotovili smo, da vzgojitelji sodelujejo z muzejskimi pedagogi pri načrtovanju dejavnosti in poglabljanju vsebin s področja kulturne dediščine. Pripravo otrok na dejavnosti, vodene s strani muzejskega pedagoga, pogosteje z uporabo strategij izkustvenega učenja izvajajo vzgojitelji oddelkov, ki niso vključeni v muzejski abonma. Delovna doba vzgojiteljev je bila kot statistično značilna razlika izpostavljena le v opredelitvi stališča, da je pojem kulturna dediščina dovolj jasno opredeljen v Kurikulumu za vrtce. Z zgoraj navedeno trditvijo se najbolj strinjajo anketiranci s 26 ali več let delovne dobe.
Ključne besede: izkustveno učenje, kulturna dediščina, Kurikulum, muzejska pedagogika, predšolski otroci, sodelovanje
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 27; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
Dejavniki uspeha mednarodnih strateških zavezništev
Rene Bizjak, 2020, magistrsko delo

Opis: Raziskava magistrskega dela se nanaša na celostno obravnavo dejavnikov uspeha v mednarodnih strateških zavezništvih. Globalno gledano strateška zavezništva vse intenzivneje pridobivajo na pomenu in postajajo preferenčna izbira podjetij ter tako izpodrivajo njihove nakupe oziroma prevzeme. Podjetja širom sveta vse hitreje ugotavljajo prednosti, ki jih prinašajo razne oblike zavezništev in partnerstev, ter spoznavajo princip sodelovanja za tekmovanje. S preučenimi dejavniki uspeha smo postavili konceptualni okvir za podjetja, ki se bodo v prihodnosti podajala na medsebojno pot sodelovanja in povezovanja oziroma partnerstva. Za namene lažjega odločanja glede izbire potencialnih partnerjev smo opredelili dejavnike in vrednote, ki jih naj partner pooseblja. Ugotovili smo tudi, da moramo posebno pozornost namenjati medsebojni komplementarnosti, saj je najmanj mogoče, da zavezništvo uspe takrat, ko partnerja doprineseta konkurenčne proizvode istim distribucijskim kanalom. Spoznali smo, da je pri izbiranju partnerjev pomembno, da je vsak partner močan v funkcijah, ki jih doprinese zavezništvu. Predstavili smo spirale in pasti strateških zavezništev, kot tudi modele, matrike in ogrodja za njihovo celovito analizo. Izpostavljamo nujnost vrednotenja potencialnih partnerjev, s čimer eliminiramo morebitno prisotnost pristranskih dejavnikov, hkrati pa pridobimo vpogled v poslovno, strateško in operativno dimenzijo podjetja. Po opravljeni izdatni analizi dejavnikov uspeha mednarodnih strateških zavezništev smo spoznali, da lahko dejavnike uspeha kategorično umeščamo med komercialne, tehnološke, strateške, kulturološke in operacijske. Znotraj teh dimenzij smo preučili 52 splošnih dejavnikov uspeha, za katere upamo trditi, da pokrivajo veliko večino vseh možnih tovrstnih dejavnikov v podjetjih. Dognali smo, da uspešnost zavezništva tvori njihova kombinacija in ne posamezni primeri izpolnjevanja kriterijev uspešnostnih dejavnikov. Obravnavali smo praktične primera s področja mednarodnih strateških zavezništev, kjer smo spoznanja kombinirali z že prej pridobljenim teoretičnim znanjem. Tako smo preučili strateška zavezništva med Walmart in JD.com, Danone in Wahaha, Daimler-Benz in Chrysler, Renault in Nissan, PROD in NEGO ter tri ključna zavezništva v letalski industriji: Star Alliance, SkyTeam in Oneworld. Dokazali smo, da teoretična izhodišča in spoznanja ter dejavniki uspeha veljajo tudi v praktičnih premerih, kjer jih je sicer težje med seboj razločiti, saj se intenzivno prepletajo. Ključne razloge za propad strateških zavezništev opažamo v pomanjkanju komunikacije in zaupanja, nesorazmerni delitvi dela in premoženja, zanemarjanju vzajemnih odnosov in samovoljnem delovanju ter neupoštevanju kulturoloških razlik.
Ključne besede: Mednarodna strateška zavezništva, strateška zavezništva, dejavniki uspeha, partnerstva, zavezništva, kulturološke razlike, sodelovanje, mednarodna ekonomija, globalizacija, deglobalizacija.
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 49; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

5.
Stališča staršev in vzgojiteljev glede izvajanja neformalnih oblik sodelovanja v vrtcih
Špela Klemenčič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Neformalne oblike sodelovanja v vrtcih smo želeli raziskati, katere vrste neformalnih oblik se najpogosteje izvajajo v vrtcu Studenci Maribor, kako vzgojitelj starše seznanjajo z njimi in kako starši ocenjujejo sodelovanje z vzgojitelji. Diplomska nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opisali, kako poteka sodelovanje med vrtcem in starši. Podrobneje smo opisali sodelovanje s starši, predstavili ovire, ki se pojavijo pri sodelovanju, potek komunikacije med vzgojitelji in starši ter metode in načela, ki jih lahko vzgojitelj uporabi pri delu s straši. V teoretičnem delu smo prav tako predstavili neformalne oblike sodelovanja med vrtcem in starši. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave o oblikah neformalnega sodelovanja med vrtcem in starši. Podatke, zbrane s pomočjo intervjujev za starše in vzgojitelje, smo nato obdelali kot vodeni intervju, kar pomeni, da so bili podatki obdelani vsebinsko kot kritično ovrednotenje podanih odgovorov.
Ključne besede: sodelovanje s starši, neformalne oblike sodelovanja, komunikacija, vrtec, vloga vzgojitelja
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 74; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
Kreativnost v timu
Maja Vekuš, 2020, diplomsko delo

Opis: Uporaba skupinskega dela se je zadnja desetletja v vseh organizacijah povečala. Delovne in projektne skupine se pogosto uporabljajo za ustvarjanje in za izvajanje novih idej. To je lahko posledica domneve, da skupina ljudi lahko ustvari nekaj, kar presega tisto, kar bi lahko izdelal vsak posameznik. Raznolikost med člani tima lahko pomaga pri kreativnosti med člani tima. Uspešno vodstvo se opira na sposobnost posameznika, da se učinkovito odzove na spremembe in je kreativen. Ustvarjalnost oziroma kreativnost je dejanje spreminjanja novih in domiselnih idej v resničnost. Da bi bili zaposleni in člani tima ustvarjalni, morajo biti voditelji sposobni stvari videti na nove načine ali z druge perspektive. Med drugim morajo biti sposobni ustvarjati nove možnosti ali nove alternative. Ustvarjalnost omogoča, da na prvi pogled nerešljive situacije rešijo na drugačen in hitrejši način. Vodje timov ne morejo imeti vseh odgovor na dano situacijo prav tako ne morejo imeti samo enega člana tima od katerega se pričakuje, da ima znanja iz vseh področij. Ravno to je razlog za oblikovanje tima, kjer ima vsak posamezen član znanje in določenega področja ali iz več področij, vodja pa je ta, ki znanja med seboj koordinira in uporablja, da iskanje kreativnih idej, ki so v konkurenčno prednost podjetja. Cilj diplomskega projekta ugotoviti bistvene razlike med skupino in timom, ker podrobno predstaviti značilnosti tima. Raziskati katere stile vodenja se poslužujejo vodje, kako se motivira ter kako postane tim uspešen. Največje zanimanje se je pojavijo na področju kreativnosti, kar je tudi bil odločilen razlog, da smo se odločili raziskati in definirati pojem kreativnosti ter kateri dejavniki vplivajo na kreativnosti v timu. Diplomski projekt je razdeljen na dva dela, na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo prestavili izhodišča za timsko delo, prav tako smo primerjali značilnosti skupine in tima. Da lahko skupino ljudi sploh imenujemo tim mora ometi tim določene značilnosti in sestavine, ki se nanašajo le na tim. Pomembno vlogo pri tem ima vodenje, ki je ključnega pomena za uspešen tim. Eden izmed ključnih dejavnikov, ki je tesno povezan z vodenjem, je prav tako dejavnik motiviranja, ki članom tima pomeni glavni razlog, da prispevajo svoj del timu. Bodisi je to dejavnik motiviranja plača, bodisi napredovanje na delovnem mestu. V empiričnem delu smo s pomočjo intervjujev raziskali in analizirali kreativnost v timu v različnih slovenskih podjetjih. Z analizo podatkov smo ugotovili kakšna je kreativnost v timih v slovenskih podjetjih. Eden izmed poglavitnih razlogov nas je zanimal zakaj podjetja sploh ustvarijo time ter kako spremljajo kreativnosti in uspešnost le teh.
Ključne besede: kreativnost, tim, sodelovanje, spodbujanje kreativnosti, motiviranje in preučevanje kreativnosti
Objavljeno: 28.09.2020; Ogledov: 194; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (474,23 KB)

7.
Vitko inoviranje
Luka Pozne, 2020, diplomsko delo

Opis: V raziskovalnem delu izhodišče predstavlja invencijsko-inovacijski management in z njim povezan Toyotin način vitke proizvodnje kot inovacija in vzgled za ostala storitvena in proizvodna podjetja. Ob opredelitvi invencijsko-inovacijskega managementa ter njegovega pomena za podjetja, smo se osredotočili na različne načine poslovanja sodobnih podjetij, kjer smo ločili med obrtniškimi proizvodnjami, masovnimi proizvodnjami ter vitkimi proizvodnjami, nakar bomo ugotavljali njihove posledice na daljši časovni rok. Poglobili smo se v pomen celovitosti, ustvarjalnega razmišljanja zaposlenih na vseh hierarhičnih ravneh ter spodbujanju inovativnih idej v podjetju. Na primeru smo pojasnili kako lahko uvajanje vitkega načina poslovanja zmanjša tako imenovane potrate pri poslovanju, ki se kažejo kot neizkoriščen čas, skladiščenje, zastoji itd. ter pomembnostjo sinergije vseh zaposlenih v podjetju, saj zniževanje stroškov ter zagotavljanje kvalitetnejšega rezultata naj ne bi bila problema s katerim bi se naj ukvarjal samo vrhovni management, ampak vsi zaposleni na vseh ravneh, da lahko podjetje maksimalno izkoristi dane zmogljivosti.
Ključne besede: Invencija, inovacija, vitko poslovanje, celovitost, inovativnost, sodelovanje, ustvarjalno razmišljanje.
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 106; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
Iskanje pogrešanih oseb v Sloveniji
Ana Petrušić, 2020, diplomsko delo

Opis: Iskanje pogrešanih oseb v Sloveniji je danes zelo aktualna tema, ki zajema oba spola in vse starostne skupine. To pomeni, da je pogrešana oseba lahko moški ali ženska in da je lahko pogrešana oseba otrok, mladostnik ali pa odrasla oseba. Pogrešane osebe so vse tiste, ki so iz določenih razlogov odsotne iz okolij, kjer so bile pred tem prisotne, ter obstaja možnost, da potrebujejo pomoč (Policija, n. d.b). S pomočjo internetnih virov in intervjujev je bilo v diplomskem delu ugotovljeno, da se s takšnimi primeri pri nas največ ukvarja policija, ki pa za kakovostnejše delo sodeluje z ostalimi organizacijami ali posamezniki, kot na primer z organizacijami za pomoč in zaščito, detektivi, družinskimi člani ... Vsi postopki iskanja pogrešanih oseb niso enaki in so odvisni od primera do primera. Razlika je v tem, ali začnejo iskalno akcijo takoj ali pa najprej opravijo razgovore z osebami, ki so povezane s pogrešano osebo, in potem z iskalno akcijo, ki jo lahko ponovijo večkrat, če je potrebno. Podatki raziskave so pokazali, da so pri uspešnem iskanju pogrešanih oseb najbolj pomembne informacije, ki jih pridobi policija. V diplomskem delu je proučevana zakonodaja, ki predstavlja problematiko našega področja in se je izkazala za ustrezno. Potrebne bi bile določene zakonske izboljšave, ki bi policiji pripomogle pri kakovostnejšem iskanju pogrešanih oseb. Pri proučevanju razpoložljivih statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da je za Slovenijo značilen naraščajoč trend števila pogrešanih oseb. Vsako leto imamo od 250 do 400 primerov pogrešanih oseb. Število pogrešanih oseb se je v delu primerjalo z dvema članicami Evropske unije, in sicer Hrvaško in Italijo, in ugotovljeno je bilo, da je število pogrešanih oseb pri nas veliko manjše. Kljub ugotovitvam predlagamo, da v prihodnosti namenimo več pozornosti področju dela policije pri iskanju pogrešanih oseb. Nikakor pa ne smemo zanemariti dejstva, da se s pogrešanimi osebami ukvarjajo tudi drugi, detektivske organizacije, ki bi lahko na tem področju imele v prihodnosti nekaj več pooblastil pri zbiranju podatkov o pogrešanih osebah.
Ključne besede: diplomske naloge, pogrešane osebe, informacije, sodelovanje, iskanje, policija
Objavljeno: 19.06.2020; Ogledov: 333; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (356,76 KB)

9.
Psihološki dejavniki učinkovitosti vdiralcev specialne enote policije
Iztok Jakopič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo za razumevanje celotne vsebine najprej predstavili Specialno enoto policije Republike Slovenije in vlogo njenih pripadnikov v visoko tveganih kriznih situacijah. Opisali smo razgibano zgodovino in zanimiv razvoj specialne enote, njeno strukturo in naloge, povezane z visoko stopnjo tveganja za zdravje in življenja ljudi. Pri tem smo podrobneje predstavili njene pripadnike, ki delujejo znotraj specialističnega področja nasilnih vstopov v objekte v izjemnih okoliščinah, t. i. vdiralce. Razložili smo njihov pojav in nadaljnji razmah v specialni enoti ter njihovo delo ter vznemirljive naloge. Ob tem smo ugotavljali, ali se vdiralci pri svojem zelo zahtevnem delu pogosto srečujejo s kriznimi situacijami, katerih učinkovita razrešitev zahteva izvrstno psihološko pripravo. V nadaljevanju smo nazorno predstavili nastanek mednarodnega združenja ATLAS, katerega aktivna članica je tudi Specialna enota policije Republike Slovenije, in njegov živahen razvoj do danes. ATLAS sestavlja 38 protiterorističnih policijskih enot iz držav članic Evropske unije in nekaterih držav izven nje, ki delujejo na nacionalni ravni posamezne dežele. Obrazložili smo njegovo zakonsko podlago in pravne vire ter globalno poslanstvo in strateške cilje. Na kratko smo predstavili enega izmed njegovih strateških forumov, tj. forum Vstop, ki je bistven za področje nasilnega vdiranja, predvsem njegovo umestitev v strukturi ATLASA, kot tudi poenotenje skupnih standardov. Pri tem smo ugotavljali, kateri so mehanizmi za uspešno mednarodno sodelovanje specialne enote v okviru združenja ATLAS, s tem pa tudi koristi in dolžnosti za zagotavljanje varnosti v Republiki Sloveniji. Podrobneje smo opisali področje psihološke priprave vdiralcev, ki je zelo pomemben element za uspešno izvajanje najzahtevnejših varnostnih nalog. Identificirali in opisali smo določene zunanje ter notranje psihološke dejavnike, ki lahko vplivajo na vdiralce, in jih primerno podkrepili z znanimi dejstvi. Hkrati smo izpostavili metode za njihovo prepoznavo in pripravo ter jih ustrezno razčlenili in eksaktno ponazorili. Ob zaključku dela pa smo izrazili zanesljiv pomen psihološke pomoči in učinkovito vlogo podpore vsem vdiralcem. Skozi diplomsko delo smo ugotovili, da so vdiralci zelo izpostavljen člen v borbeni skupini, ki se pri nasilnem vdiranju v izjemnih okoliščinah vedno znova soočajo z izredno zahtevnimi situacijami, ki predstavljajo nenehno izpostavljenost visoki stopnji stresa. Psihološka pripravljenost vdiralcev mora zato biti na vrhunski ravni, s čimer se zagotavlja tudi njihovo zdravstveno stanje in kakovostno življenje po opravljenem delu v specialni enoti.
Ključne besede: diplomske naloge, Evropska unija, mednarodno sodelovanje, združenje ATLAS, policija, specialna enota, operativno delo, forum, vstop, vdiralci, psihološki dejavniki, stres
Objavljeno: 11.06.2020; Ogledov: 295; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

10.
Raziskovalni vodnik
2020

Opis: Predstavitev organizacije in dejavnosti inštitutov, laboratorijev in centrov na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru.
Ključne besede: Fakulteta za strojništvo, promocija, inštituti, laboratoriji, raziskovalni centri, znanstvenoraziskovalno delo, razvojno delo, sodelovanje s podjetji in organizacijami
Objavljeno: 02.06.2020; Ogledov: 241; Prenosov: 41
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici