Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv intervencije (naravoslovni dan za četrti razred – astronomija) na znanje slučajnostno izbranih četrtošolcev. Intervencija je vključevala aktivno in sodelovalno učenje po postajah, formativno spremljanje in njegove elemente ter sodelovanje v različnih didaktičnih igrah. Rezultate smo pridobili s pred- in potestom ter vprašalnikom za učiteljice, nato pa smo podatke analizirali in primerjali. Ugotovili smo, da je bila intervencija uspešna, saj so učenci z navdušenjem aktivno sodelovali, pri večini pa je bil zaznan tudi napredek v znanju. Na predtestu so učenci, ki so snov prehodno obravnavali, dosegli višje rezultate kot tisti, ki je niso. Na potestu pa se je razlika zmanjšala in ni bila več statistično značilna. Pogovor z učiteljicami je razkril, da se izogibajo delu po postajah in didaktičnim igram ter raje uporabljajo druge učne oblike. Naloga potrjuje, da aktiven pouk in prevzemanje odgovornosti za učenje pozitivno vpliva na pridobljeno znanje učencev. Učenci so po intervenciji dojemali predmet naravoslovja kot bolj zanimiv in hkrati koristen za njihovo prihodnost. Z nalogo smo prispevali tudi k zbirki idej in virov za strokovne delavce. Pri izvedbi raziskave na večje omejitve nismo naleteli, vendar priporočamo, da se v prihodnje vključi daljšo intervencijo na večjem vzorcu za večjo reprezentativnost rezultatov.
Ključne besede: naravoslovni dan, astronomija, delo po postajah, sodelovalno učenje, pred- in potest.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Sodelovalno ustvarjanje "stop-motion" animacije z otroki z učnimi težavami in brez njih je sestavljeno iz teoretičnega, praktičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljena filmska vzgoja, del katere je animirani film, kako se kažejo vplivi filmske vzgoje pri razvoju otrok, saj preko nje otrok razvija kritično mišljenje, krepi kreativnost, inovativnost, domišljijo in fantazijo. Predstavljena je definicija animacije, tehnike animacij in vpliv animacije na ustvarjalnost otrok v vzgoji in izobraževanju. Podrobneje smo predstavili primer iz prakse nadarjenega učenca iz 8. razreda osnovne šole. Opisali smo stop-motion animacijo. Teoretični del zajema tudi opis informacijsko-komunikacijske tehnologije, kako vpliva na otroke in na vzgojno-izobraževalni proces in kateri so dejavniki integracije IKT v vzgojo in izobraževanje. V praktični del smo vključili snovno pripravo, opredelitev sodelovalnih skupin in opis poteka izdelave stop-motion animacije v praksi. V empiričnem delu so predstavljeni podatki, pridobljeni z nestrukturiranim intervjujem in opazovalno listo. V okviru uporabe IKT v vrtcih je bil naš namen uporabiti mobilni telefon in otroke vključiti v izdelavo stop-motion animacije in ugotoviti interakcijo oz. delo otrok znotraj posamezne skupine, učinkovitost tovrstnega pristopa za spodbujanje sodelovalnega učenja in mnenje otrok o zanimivosti ter želje po tovrstnem delu.
Ključne besede: Stop-motion animacija, IKT, sodelovalno učenje, učne težave otrok, tehnologija
Objavljeno v DKUM: 12.03.2024; Ogledov: 366; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Realne in neposredne izkušnje, ki jih učenci z lastno aktivnostjo pridobivajo v naravi, so nujno potrebne za njihov celostni razvoj in razumevanje okolja, v katerem živijo. V magistrski nalogi smo zato v teoretičnem delu raziskovali vlogo gozdne pedagogike, gozdnega pedagoga ter gozda kot vzgojno-izobraževalnega prostora v učnem procesu. Analizirali in predstavili smo priporočene dejavnosti za spoznavanje gozda iz priročnikov in delovnih zvezkov različnih založb za predmet Spoznavanje okolja. V praktičnem delu smo načrtovali konkretne učne aktivnosti v gozdu, za učence 1., 2., in 3. razreda osnovne šole. Dejavnosti so ciljno usmerjene, pri izvajanju pa se povezujejo cilji različnih predmetnih področjih. V ospredju so aktivna vloga posameznika ter sodelovalne in socialne veščine, kot so medsebojna pomoč, strpnost, komunikacija in sodelovanje učencev, saj učenci dejavnosti izvajajo v skupinah. Cilj magistrskega dela je učiteljem predstaviti in ponuditi konkreten nabor idej za smiselno poučevanje, izvajanje aktivnosti in uresničevanje ciljev iz učnega načrta v gozdu, pri čemer učenci z lastnim raziskovanjem, sodelovanjem s sošolci, igro, pristnim stikom z okoljem in realnimi izkušnjami pridobivajo in nadgrajujejo svoje znanje, se ob tem zabavajo in oblikujejo pozitiven odnos do narave.
Ključne besede: gozd, gozdna pedagogika, gozdni pedagog, sodelovalno učenje, medpredmetno povezovanje
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1648; Prenosov: 330
Celotno besedilo (4,48 MB)

Opis: V diplomski nalogi sem načrtoval pripravo na tekmovanje FIRST® LEGO® League. Osredotočil sem se na didaktični vidik priprave učencev na tekmovanje. V diplomski nalogi sem načrtoval celotni postopek priprave ekipe. Posamezne izobraževalne cilje sem klasificiral s pomočjo Bloomove taksonomije. Prvi del diplomske naloge vsebuje teoretične osnove klasifikacije izobraževalnih ciljev, vlogo mentorja, opis tekmovanja in opis LEGO® MINDSTORMS® EV3. V drugem delu sem na praktičnem primeru opisal posamezni sklop priprave ekipe učencev za tekmovanje.
Ključne besede: FLL® tekmovanje, robotika, Bloomova taksonomija, sodelovalno učenje, FLL® vrednote, FLL® projekt, FLL® tekma robotov
Objavljeno v DKUM: 19.01.2017; Ogledov: 2134; Prenosov: 96
Celotno besedilo (2,81 MB)

Opis: Globalni trg, konkurenčnost na njem in hitro razvijajoča se družba, ki temelji na informacijsko-komunikacijski tehnologiji, so povzročili spremembe tudi na področju izobraževalnih sistemov. Zahtevajo se sodobne učne metode, ki spodbujajo učenje, vplivajo na poglobljeno razumevanje, sposobnost za kreativno rabo usvojenega znanja in usposobljenost za kompetence 21.stoletja. V nalogi so predstavljene na problemu in problemskosti temelječe učne metode pri pouku Mehanike. Poudarek je na problemskem, raziskovalnem in projektnem učenju z uporabo IKT, ob sočasnem sodelovalnem učenju in načrtovani komunikaciji. Ugotovljeno je bilo, da so sodobne učne metode dijakom bližje kot klasični (frontalni) pouk. Rezultat ocenjevanja znanja so pokazali, da dajo sodobne učne metode tudi boljše rezultate ocenjevanja znanja in bistveno vplivajo na trajnost znanja. Dijaki so bili pri problemskem, raziskovalnem in projektnem pouku ob uporabi IKT motivirani in samoiniciativni, razvijali so višje miselne procese, naučili so se sodelovalnega dela in prevzemanja odgovornost, učitelju pa je bilo omogočeno učinkovito spremljanje in usmerjanje razvoja dijakov. Naloga je pokazala, da so sodobne učne metode dober odgovor izzivom sodobnega časa.
Ključne besede: sodobne učne metode, IKT, sodelovalno učenje, komunikacija v učnem procesu, kompetence, kompetenčno zasnovan pouk, na problemu in problemskosti temelječe učne metode pri pouku mehanike, problemski, raziskovalni in projektni pouk.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1582; Prenosov: 218
Celotno besedilo (2,65 MB)