| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Medpredmetno povezovanje in sodelovalno učenje skozi aktivnosti gozdne pedagogike
Tina Žvegler, 2019, magistrsko delo

Opis: Realne in neposredne izkušnje, ki jih učenci z lastno aktivnostjo pridobivajo v naravi, so nujno potrebne za njihov celostni razvoj in razumevanje okolja, v katerem živijo. V magistrski nalogi smo zato v teoretičnem delu raziskovali vlogo gozdne pedagogike, gozdnega pedagoga ter gozda kot vzgojno-izobraževalnega prostora v učnem procesu. Analizirali in predstavili smo priporočene dejavnosti za spoznavanje gozda iz priročnikov in delovnih zvezkov različnih založb za predmet Spoznavanje okolja. V praktičnem delu smo načrtovali konkretne učne aktivnosti v gozdu, za učence 1., 2., in 3. razreda osnovne šole. Dejavnosti so ciljno usmerjene, pri izvajanju pa se povezujejo cilji različnih predmetnih področjih. V ospredju so aktivna vloga posameznika ter sodelovalne in socialne veščine, kot so medsebojna pomoč, strpnost, komunikacija in sodelovanje učencev, saj učenci dejavnosti izvajajo v skupinah. Cilj magistrskega dela je učiteljem predstaviti in ponuditi konkreten nabor idej za smiselno poučevanje, izvajanje aktivnosti in uresničevanje ciljev iz učnega načrta v gozdu, pri čemer učenci z lastnim raziskovanjem, sodelovanjem s sošolci, igro, pristnim stikom z okoljem in realnimi izkušnjami pridobivajo in nadgrajujejo svoje znanje, se ob tem zabavajo in oblikujejo pozitiven odnos do narave.
Ključne besede: gozd, gozdna pedagogika, gozdni pedagog, sodelovalno učenje, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 563; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

2.
Učno okolje, ki omogoča kakovostno samostojno učenje
Milena Kerndl, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V ospredju poučevanja v sodobni šoli ni več oddelek učencev, temveč učeča se skupnost. Učitelj ustvarja učne situacije, v katerih dodeli učencem avtentične naloge, ki jim pomenijo učni izziv, obenem pa spodbujajo notranjo motivacijo. Učiteljeva vloga se je iz edinega vira informacij spremenila v usmerjevalca, svetovalca, spodbujevalca, vodnika, inštruktorja, poslušalca, moderatorja, organizatorja ... Učitelj ni le strokovnjak na vsebinskem področju, temveč tudi opazovalec, ki ima veliko znanja o medsebojnih odnosih, da lahko učni proces fleksibilno prilagaja zmožnostim, potrebam in interesom učencev. Ob uporabi aktivnih metod naj bo učitelj pozoren na to, da le-te ne postanejo same sebi namen. Premišljeno naj izbira in povezuje metode/strategije (in ustvarja tako učno okolje), ki bodo optimalno pripeljale do zastavljenih ciljev (izobraževalnih, funkcionalnih in vzgojnih). V prispevku je v prvem delu najprej zapisanih nekaj teoretičnih izhodišč o sodobnem pouku, ki jim sledi uporaba pri pouku slovenščine na primeru obravnave humoreske.
Ključne besede: spodbudno učno okolje, tradicionalni pouk, konstruktivizem, aktivne metode in oblike dela, strategija VŽN, sodelovalno učenje, igra vlog, metoda šestih klobukov, problemski pouk, diferenciacija, individualizacija, humoreska
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 1247; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (100,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Tekmovanje FIRSTae LEGOae League (FLL)
Branko Vizjak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem načrtoval pripravo na tekmovanje FIRST® LEGO® League. Osredotočil sem se na didaktični vidik priprave učencev na tekmovanje. V diplomski nalogi sem načrtoval celotni postopek priprave ekipe. Posamezne izobraževalne cilje sem klasificiral s pomočjo Bloomove taksonomije. Prvi del diplomske naloge vsebuje teoretične osnove klasifikacije izobraževalnih ciljev, vlogo mentorja, opis tekmovanja in opis LEGO® MINDSTORMS® EV3. V drugem delu sem na praktičnem primeru opisal posamezni sklop priprave ekipe učencev za tekmovanje.
Ključne besede: FLL® tekmovanje, robotika, Bloomova taksonomija, sodelovalno učenje, FLL® vrednote, FLL® projekt, FLL® tekma robotov
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 1416; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

4.
Inovativna pedagogika 1 : 1 pri tehniškem izobraževanju
Petra Kores, 2016, diplomsko delo

Opis: Bistvo učnega procesa je poleg vzgoje (afektivnega področja) predvsem usvajanje znanj (kognitivni pogled) in spretnosti (kompetence). Kako kakovostno bo to znanje, je odvisno od učinkovitosti učenja. 21. stoletje je stoletje sodobne informacijske družbe, ki ustvarja vedno večje in nove izobraževalne zahteve ter izzive in ob tem hkrati zagotavlja nova orodja za zadovoljitev le-teh. Zaradi zahtev po učinkovitem učenju in pridobivanju kakovostnega znanja le-tega skoraj ni mogoče več pridobiti s tradicionalnim poučevanjem in učenjem. Zato je nujno potrebna sprememba, miselni preskok, na področju izobraževalnega sistema. Diplomska naloga temelji na vpogledu v »inovativno pedagogiko 1 : 1« v splošnem izobraževanju in še posebej na področju tehniškega izobraževanja. Inovativna pedagogika 1 : 1 je usmerjena v sodelovalno, poizvedovalno in raziskovalno učenje, v nove metode dela, uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije, nova učna okolja, samostojnost in personalizacijo učenja. Vse našteto povečuje učinkovitost učenja, kompetentnost ter pripravljenost učencev na zaposlitev.
Ključne besede: učenje, poučevanje, tehnika in tehnologija, inovativna pedagogika 1 : 1, IKT, sodelovalno učenje, motivacija, kompetence 21. stoletja, nova učna okolja, kreativna učilnica, kognitivno učenje, učni načrt.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 748; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (643,98 KB)

5.
POUK MEHANIKE S SODOBNIMI UČNIMI METODAMI IN OB UPORABI UČNIH OKOLIJ 21.STOLETJA
Alenka Ambrož Jurgec, 2016, magistrsko delo

Opis: Globalni trg, konkurenčnost na njem in hitro razvijajoča se družba, ki temelji na informacijsko-komunikacijski tehnologiji, so povzročili spremembe tudi na področju izobraževalnih sistemov. Zahtevajo se sodobne učne metode, ki spodbujajo učenje, vplivajo na poglobljeno razumevanje, sposobnost za kreativno rabo usvojenega znanja in usposobljenost za kompetence 21.stoletja. V nalogi so predstavljene na problemu in problemskosti temelječe učne metode pri pouku Mehanike. Poudarek je na problemskem, raziskovalnem in projektnem učenju z uporabo IKT, ob sočasnem sodelovalnem učenju in načrtovani komunikaciji. Ugotovljeno je bilo, da so sodobne učne metode dijakom bližje kot klasični (frontalni) pouk. Rezultat ocenjevanja znanja so pokazali, da dajo sodobne učne metode tudi boljše rezultate ocenjevanja znanja in bistveno vplivajo na trajnost znanja. Dijaki so bili pri problemskem, raziskovalnem in projektnem pouku ob uporabi IKT motivirani in samoiniciativni, razvijali so višje miselne procese, naučili so se sodelovalnega dela in prevzemanja odgovornost, učitelju pa je bilo omogočeno učinkovito spremljanje in usmerjanje razvoja dijakov. Naloga je pokazala, da so sodobne učne metode dober odgovor izzivom sodobnega časa.
Ključne besede: sodobne učne metode, IKT, sodelovalno učenje, komunikacija v učnem procesu, kompetence, kompetenčno zasnovan pouk, na problemu in problemskosti temelječe učne metode pri pouku mehanike, problemski, raziskovalni in projektni pouk.
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 780; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

6.
RAZVOJ SOCIALNIH KOMPETENC PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Nataša Kuzma, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvoj socialnih kompetenc pri pouku spoznavanja okolja v prvem triletju osnovne šole smo želeli predstaviti in opredeliti kompetence, socialne kompetence ter razvoj le-teh pri učencih pri pouku spoznavanja okolja v prvem triletju osnovne šole. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili kompetence, vlogo učitelja in šole pri razvoju kompetenc, kaj so socialne kompetence in kako jih razvijamo ter vpliv sodelovalnega učenja na razvoj socialnih kompetenc. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 89 učiteljev(-ic). Namen raziskave je bil: ugotoviti, ali učitelji(-ce) poznajo pojem socialna kompetenca, ali razvijajo socialne kompetence pri pouku spoznavanja okolja, ali razvijajo socialne kompetence pri učencih tudi pri sodelovanju s sošolci in skozi igranje iger vlog. Na podlagi odgovorov anketnih vprašalnikov ugotavljamo, da učitelji poznajo pojem socialna kompetenca, jo razvijajo pri pouku spoznavanja okolja in tudi pri sodelovanju s sošolci ter skozi igranje iger vlog.
Ključne besede: kompetence, socialne kompetence, spoznavanje okolja, sodelovalno učenje, učenci, učitelji
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1081; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
Sodobne oblike učenja in poučevanja pri tehniških predmetih
Ana Marija Varšnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Sodobne oblike učenja in poučevanja pri tehniških predmetih je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu na splošno opredelimo problematiko izobraževanja in aktualiziramo temo. Drugo poglavje temelji na teoretičnih izhodiščih, kot so od učitelja do učenca usmerjen pouk, pouk, problemski pouk, raziskovalni pouk, projektni pouk in sodelovalno učenje. Zapisane so poglavitne značilnosti in opredelitve. V tretjem poglavju smo podali konkreten primer, kot predlog za izboljšavo učne prakse. Zapisali smo učno pripravo projektnega tedna, z naslovom Poštevanka za vsakogar. Zajema 10 ur projektnega dela pri pouku tehnike z medpredmetno povezavo matematike. Model Poštevanke za vsakogar je avtorsko delo, namenjeno vsem učencem, še posebej tistim, s specifično problematiko pri učenju. V zadnjem poglavju smo napravili primerjavo med sodobnimi oblikami učenja, ki se danes vpeljujejo pri pouku tehnike in med tistimi, ki so bile v ospredju pred dvemi desetletji.
Ključne besede: učitelj, učenec, pouk, usmerjen pouk, problemski pouk, raziskovalni pouk, projektno delo, sodelovalno učenje, Poštevanka za vsakogar
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 1178; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

8.
Problemski pristop pri poučevanju fizike s spremljavo mrežnih interakcij med učenci
Marko Žigart, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo z analizo socialnih mrež, ki temelji na teoriji grafov, raziskali pomen interakcij med učenci za uspešno reševanje fizikalnih problemov različnih težavnosti. Uporabili smo didaktični model obrnjenega učenja, s poudarkom na skupinskem reševanju problemov. Analizirali smo vpliv pretoka informacij na uspešnost reševanja med učno šibkimi in učno močnimi učenci. Ugotovili smo, da je stopnja sodelovanja odvisna od težavnosti problema in je močneje izražena pri lažjih problemih. Pri reševanju težjih problemov se sodelovanje zgosti okrog učencev z boljšimi učnimi dosežki. Vzpostavi se poudarjen pretok informacij od učno močnejših k učno šibkejšim učencem, zaradi česar lahko slednji dosežejo boljše rezultate. Ugotovitev, da zaradi socialnih interakcij pridobijo vsi učenci in da ima skupina za uspešno reševanje boljše izhodišče kot posameznik, so v skladu z načeli sodelo-valnega učenja. Dodatno pa ugotavljamo, da je za uspešno uporabo sodobnih sodelovalnih oblik pouka potrebno v učna okolja vključiti analitična orodja za spremljanje učeče se skupine. V ta namen predlagamo vključitev informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki so prilagojena personalizaciji in individualizaciji pouka v smislu celostne podpore pri konstruiranju lastnega znanja. V magistrskem delu je izdelano analitično orodje, ki bi ga v prihodnosti lahko implementirati v obliki učne platforme, ki bi zagotavljala enostavnejšo in še bolj učinkovito spremljanje učencev in njihovih interakcij v skupini, hkrati pa bi učiteljem zagotavljala učinkovit prikaz rezultatov analitike in omogočala pripravo na delo v razredu.
Ključne besede: didaktika fizike, problemski pouk, obrnjeno učenje, sodelovalno učenje, analiza socialnih mrež, analitika in nove IKT, personalizacija učenja
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 926; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (9,61 MB)

9.
PRIMERI SODELOVALNEGA UČENJA PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Tina Sladič, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti sodelovalno učenje v 4. razredu osnovne šole pri predmetu družba. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je sodelovalno učenje, opredeljena so osnovna načela sodelovalnega učenja, strukture sodelovalnega učenja, predmet družba ter dosedanje raziskave, ki so bile v Sloveniji narejene v sklopu diplomskih ali magistrskih nalog. V okviru praktičnega dela magistrske naloge smo načrtovali, izvedli in analizirali pet učnih ur z različnimi strukturami sodelovalnega učenja pri predmetu družba v 4. razredu. Uporabili smo naslednje strukture sodelovalnega učenja: izvirno sestavljanko, več glav več ve, preverjanje v parih, pošiljanje vprašanj in sodelovalne karte. V zaključku predstavljamo mnenja učencev in učiteljice o sodelovalnem učenju. Ugotovili smo, da je sodelovalno učenje učencem zelo všeč, le-ti so izrazili željo po čim pogostejšem izvajanju te oblike učenja. Tudi učiteljica ima pozitiven odnos do takšnega poučevanja in je izrazila potrebo po dodatnem izobraževanju.
Ključne besede: sodelovalno učenje, sodelovalne strukture, 4. razred osnovne šole, predmet družba
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 1933; Prenosov: 498
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

10.
SODELOVALNO UČENJE V KONTEKSTU Z ORIENTACIJO V 4. IN 5. RAZREDU
Katja Čakš, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz treh delov, teoretičnega, empiričnega in praktičnega. V teoretičnem delu je predstavljeno sodelovalno učenje, njegova načela, zakaj ga je dobro uvajati in učiteljeva vloga. Predstavljene so tudi tri razvojne teorije s poudarkom na 9, 10 in 11-letnikih, orientacija v 4. in 5. razredu ter nekaj o osnovni šoli Šmarje pri Jelšah. V empiričnem delu sledijo rezultati raziskave, dobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, rešenega s strani četrto in petošolcev. Zanimalo nas je, koliko učenci poznajo sodelovalno učenje, kako poteka delo v skupinah, ali učenci že nevede uporabljajo sodelovalno učenje pri svojem učenju in ali pri tem obstajajo razlike glede na starost, spol in razred. Le-te se večinoma kažejo glede na starost in razred, pri spolu razlike niso tako očitne. Učenci so deležni dela v skupini, vendar ne uporabljajo prvin sodelovalnega učenja, kot so oblikovanje skupin s strani učencev, menjava učencev v skupinah in seznavanje učencev o vsakdanji rabi sodelovalnega učenja pri učenju nove snovi. To smo želeli spremeniti s praktičnim delom. Izvedli smo dve uri sodelovalnega učenja v kontekstu z orientacijo v 4. in 5. razredu ter pri tem uporabili dve različni strukturi. Ugotovili smo, da je zelo pomembno, da poznaš učence in veš, katero strukturo sodelovalnega učenja izvajati, ker se drugače pomen učenja izgubi.
Ključne besede: Sodelovalno učenje, razredni učitelj, razvojne teorije, orientacija, 4. in 5. razred.
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 1222; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (7,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici