1. |
2. Kriv in nedolžen - analiza sodnega primera M. N. : magistrsko deloAdriana Zelić, 2022, magistrsko delo Opis: Predmetna kazenska zadeva zoper dr. M. N. je zagotovo eden najodmevnejših primerov v Sloveniji do sedaj. Umorjen je bil direktor enega izmed ljubljanskih inštitutov v prednovoletnem času. Obtoženega je preganjalo Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, čeprav je šlo zgolj za enega samega obtoženega v zadevi. Skozi instančno sojenje se je ugotavljala krivda oziroma nedolžnost dr. M. N. Sodišče je na prvi stopnji izreklo obsodilno sodbo. Tako obtoženi, kot tudi njegova obramba, sta med potekom kazenskega postopka zatrjevala, da je preganjana napačna oseba ter da je potrebno pravega storilca še odkriti. Višje sodišče v Ljubljani je obsodilni sodbi pritrdilo, a je nato Vrhovno sodišče Republike Slovenije sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Istočasno z navedeno odločitvijo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je pričel teči dveletni zastaralni rok. Na drugem sojenju na prvi stopnji je sodišče ugotovilo, da obtoženi ni kriv storitve očitanega mu kaznivega dejanja in celo v sodbi nakazovalo na izvršitev umora oškodovanca s strani tretjih oseb, izjave predsednika senata pa so sprožile burne razprave v medijih, kot tudi oster odziv slovenskega pravosodja. Višje sodišče je nato oprostilno sodbo razveljavilo in ugodilo predlogu tožilstva za izločitev predsednika senata, s tem pa se je pričelo tretje sojenje na prvi stopnji. Tudi na tem sojenju je bila tik pred zastaranjem kazenskega pregona zoper dr. M. N. izrečena oprostilna sodba. Tožilstvo in pooblaščenec oškodovanke sta se na odločitev prvostopenjskega sodišča pritožila, vendar pa je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo ugotovilo, da je kazenski pregon zoper obtoženega zastaral. Analiza sodnega primera dr. M. N. je pokazala, da je tekom postopka moč zaznati več kršitev pravic obtoženemu. Mogoče pa je tudi razbrati prizadevanje državnega tožilstva, da se pravici vendarle zadosti, še zlasti ob upoštevanju odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Ključne besede: kazensko pravosodje, sodbe, domneva nedolžnosti, analiza primera, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.07.2022; Ogledov: 1001; Prenosov: 110
 Celotno besedilo (1,34 MB) |
3. Slovenija pred evropskim sodiščem za človekove praviceSimona Germšek, 2018, diplomsko delo Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice s sedežem v Strasbourgu je eno pomembnejših Sodišč s katerimi se zagotavlja uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Ustanovljeno je bilo na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah. Na Evropsko sodišče za človekove pravice se lahko pritoži vsaka država pogodbenica z državno pritožbo ali posameznik z individualno pritožbo, če menijo, da jim je bila kršena pravica določena s Konvencijo.
V diplomskem delu je predstavljeno Evropsko sodišče za človekove pravice, njegova organizacija in delovanje, postopek pred Sodiščem, ki se začne s pritožbo, nadaljuje z ugotavljanjem sprejemljivosti, obravnavanjem vsebine pritožbe do sodbe. Opisano je branje sodb ter njihovo izvrševanje. Jedro diplomskega dela sestavlja obravnava štirih primerov Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in sicer Milena Volk proti Sloveniji, Furman proti Sloveniji, Čeferin proti Sloveniji ter Vaskrsić proti Sloveniji.
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, postopek pred sodiščem, sodbe proti Sloveniji, človekove pravice
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 2158; Prenosov: 305
Celotno besedilo (1,04 MB) |
4. Spor majhne vrednosti s spremembami po noveli ZPP-E in analizo sodne prakseMihela Predikaka, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava področje civilnega prava, natančneje postopek v sporih majhne vrednosti, ki ga Zakon o pravdnem postopku uvršča med posebne postopke. Postopek v sporih majhne vrednosti je zasnovan tako, da sta zaradi nizke vrednosti spornega predmeta v ospredje postavljeni načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka. Da ne bi prišlo do situacije, ko bi stroški postopka bili višji od vrednosti spornega predmeta, je zakonodajalec v postopkih v sporih majhne vrednosti oblikoval posebna pravila, ki odstopajo od pravil rednega pravdnega postopka in zreduciral nekatere faze rednega pravdnega postopka. Ker postopek v sporih majhne vrednosti temelji na načelu pisnosti, komunikacija med strankami poteka na podlagi pisnih vlog, v katerih stranke navajajo vsa dejstva in predlagajo dokaze. Zakon o pravdnem postopku pod določenimi pogoji dopušča možnost izdaje sodne odločbe brez izvedbe glavne obravnave. Vendar pa mora sodišče v skladu z najnovejšo ureditvijo uvedeno z novelo ZPP-E vedno razpisati glavno obravnavo, če tako zahteva katera od strank. Novela ZPP-E je na novo uredila tudi institut obrazložitve sodbe in s tem ni samo pospešila postopka, ampak tudi razbremenila sodnike.
V magistrskem delu sem analizirala zakonsko ureditev v postopku v sporih majhne vrednosti ter z analizo sodne prakse ugotovila, kje v praksi nastajajo težave. Prav tako sem predstavila novosti, ki jih je uvedla novela ZPP-E na področju spora majhne vrednosti in podala razloge za spremembe. Postopek v sporu majhne vrednosti sem tudi primerjala s tujo pravno ureditvijo in analizirala morebitne podobnosti ali razlike.
Ključne besede: Spor majhne vrednosti, postopek v sporih majhne vrednosti, novela ZPP-E, glavna obravnava, obrazložitev sodbe v sporih majhne vrednosti.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2018; Ogledov: 2529; Prenosov: 490
Celotno besedilo (979,01 KB) |
5. Dokazni postopek, primerjalnopravna ureditev kazenskega postopka Združenih držav Amerike in Republike SlovenijeMaja Šeruga, 2017, magistrsko delo Opis: Dokazni postopek kot ena izmed faz kazenskega postopka je njegov pomemben del, saj so predstavljeni dokazi oziroma dokazna sredstva podlaga za kasnejšo odločitev v konkretni kazenski zadevi. Gre za psihološki proces, ki se giblje med določenimi stopnjami verjetnosti ter katerega namen je dognanje resnice. Resnico o obstoju pomembnega dejstva pa lahko pridobimo iz dokaznih sredstev.
Namen dokaznega postopka je ugotovitev pravno pomembnih dejstev za zakonito sodbo. V kontinentalnih pravnih redih velja sodnik kot aktivni in pasivni subjekt postopka, kjer priskrbuje dokaze po uradni dolžnosti, medtem ko v anglo-ameriških sistemih te pristojnosti zbiranja dokazov ne poznajo. Preko zagovora in zaslišanja obdolženca, prič, izvedencev in listin pridemo do ugotovitve obstoja dejstev, ki kasneje služijo kot podlaga za odločitev sodišča. Vendar vsak dokaz tudi ni zakonito pridobljen, moramo se zavedati dejstva, da če sodišče želi priti do zakonite odločbe, jo mora pridobiti na podlagi zakonito pridobljenih dokazov. Torej nezakoniti dokazi ne smejo biti podlaga za odločanje o kazenski odgovornosti obdolženca. Ti nezakoniti dokazi so predmet ekskluzije ali izločitve dokaza iz kazenskega postopka, saj sodišče ne sme uporabiti zoper obdolženca neustavno ali nezakonito pridobljenih dokazov. Vendar vsako pravilo pozna določene izjeme, ki jih je razvila predvsem ameriška sodna praksa in jih kontinentalni pravni sistemi ne poznajo. Kadar pa do ekskluzije dokazov ne pride pravočasno, obstaja določena nevarnost psihološke okužbe sodišča z nezakonitimi dokazi in nevarnost odločanja o zadevi na podlagi teh nedovoljenih dokazov.
Zato bo v nalogi predstavljen slovenski sistem, kot predstavnik kontinentalne skupine sistemov, in ameriški sistem, na podlagi teh dveh bodo podane razlike med enim in drugim. Čeprav v obeh sistemih prihaja do sodbe, še ne pomeni, da je sam potek postopka, kako je prišlo do te odločitve, enak v obeh sistemih.
Ključne besede: dokazni postopek, ekskluzija dokazov, nezakoniti dokazi, psihološka okužba, doktrina sadežev zastrupljenega drevesa, sodnik, Združene države Amerike, porota, argumentacija sodbe.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1824; Prenosov: 219
Celotno besedilo (1,34 MB) |
6. PRESOJA SKLADNOSTI SLOVENSKE DDV ZAKONODAJE Z EVROPSKO GLEDE OBDAVČITVE BREZPLAČNEGA BLAGA IN KUPONOVPetra Lešnik Soče, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi proučujem DDV obravnavo vzorcev, daril in kuponov. Podrobno proučujem slovensko DDV zakonodajo in prakso slovenskega davčnega organa, določbe evropske DDV direktive in sodno prakso Sodišča EU ter prakso britanskega HMRC. Pri kuponih obravnavam še predvidene spremembe zakonodaje EU, natančneje Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede obravnave kuponov. Na podlagi naštetega opravljam presojo skladnosti slovenske zakonodaje in prakse z evropsko in izpostavljam, kje so po mojem mnenju neskladja in zato potrebne spremembe.
Zakonodaja glede DDV obravnave daril, vzorcev in transakcij z različnimi kuponi (ki se jih poimenuje tudi darilni boni, vrednostni boni, kartice z dobroimetji) je pomanjkljiva, zato si moramo pomagati s sodno prakso Sodišča EU. Zakonodaja ne daje natančnejše definicije pojmov vzorec in darilo manjše vrednosti. Glede DDV obdavčitve vzorcev in daril je ključnega pomena sodba Sodišča EU v zadevi EMI Group (C-581/08). Glede obdavčitve kuponov z DDV pa tako v ZDDV-1 kot tudi v DDV direktivi sploh ni določb, obstaja pa več sodb Sodišča EU: Boots Company (C-126/88), Argos Distributors (C-288/94), Marks & Spencer (C-62/00), Elida Gibbs (C-317/94), Astra Zeneca (C-40/09), Lebara (C 520/10). Skozi sodno prakso Sodišča EU so bile sicer zagotovljene nekatere usmeritve, vendar so nekatere težave ostale nerešene. Poleg tega trenutna pravila, ustvarjena s sodno prakso Sodišča EU, niso jasna. Zato je Evropska komisija pripravila Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede obravnave kuponov, da bi odpravila pravno praznino. Vendar pa kljub planu, da bi se spremembe začele uporabljati s 1. januarjem 2015, predlog še ni bil sprejet, saj se države članice še niso uspele uskladiti glede vsebine.
Ključne besede: DDV, davek na dodano vrednost, DDV zakonodaja, sodbe Sodišča EU, vzorci, darila, kuponi
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1712; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,32 MB) |
7. SLOVENIJA PRED EVROPSKIM SODIŠČEM ZA ČLOVEKOVE PRAVICEKristijan Zakšek, 2015, diplomsko delo Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice se je uveljavilo kot najpomembnejši varuh človekovih pravic ter sredstvo za uveljavitev najosnovnejših evropskih standardov človekovih pravic in svoboščin. Pritožbo na sodišče lahko vloži vsakdo, ki zatrjuje, da so mu bile kršene pravice iz Evropske konvencije o človekovih pravicah. Zavedanje o pomembnosti vloge Evropskega sodišča za človekove pravice je med posamezniki vedno večje, saj število primerov, ki jih obravnava Sodišče skozi leta vedno bolj narašča.
Diplomsko delo obravnava delovanje Evropskega sodišča za človekove pravice. Pojasnjuje postopek vlaganja pritožbe, kakšne so vsebinske težave s pritožbami, ki se naslavljajo na Sodišče, ter kako napisati pritožbo, da je ta ustrezna. Središče diplomske naloge pa sta dve konkretni odločbi proti Sloveniji.
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, človekove pravice, pritožbe, sodbe proti Sloveniji, Evropska konvencija o človekovih pravicah
Objavljeno v DKUM: 16.05.2016; Ogledov: 2481; Prenosov: 261
Celotno besedilo (332,98 KB) |
8. |
9. PROBLEMATIKA OPROSTITEV DAVKA NA DODANO VREDNOST OD FINANČNIH STORITEVSabina Lamut, 2013, magistrsko delo Opis: Problematika obdavčitve finančnih storitev z davkom na dodano vrednost se odraža v težko določljivi vrednosti opravljenih finančnih storitev in posledično v davčni osnovi, od katere bi se lahko obračunaval in plačeval davek na dodano vrednost. Bančna transakcija sestoji iz treh pomembnih delov: glavnice, ki predstavlja prenos denarnih sredstev in ne sme biti obdavčena, čiste obrestne mere, ki prav tako ne sme biti obdavčena z davkom na porabo, saj predstavlja nadomestilo varčevalcem za odložitev porabe, in stroška posredništva, ki naj bi predstavljal davčno osnovo, saj gre za storitve, opravljene med varčevalcem in posojilojemalcem. Banka torej pridobi tako imenovano obrestno maržo, ki je razlika med prejetimi in danimi obrestmi ter predstavlja strošek posredovanja, ki ga je opravila banka. Bistven problem glede določitve vrednosti navedenega stroška je v tem, da je ta vključen v obrestnih merah, saj varčevalci prejmejo obresti, ki so nižje od čiste obrestne mere, posojilojemalci pa plačajo višjo mero obresti, kot je čista obrestna mera.
Poleg navedenega osnovnega problema, ki je vodil v oprostitev plačila davka na dodano vrednost od finančnih storitev, je pomembno tudi dejstvo, da bi bil učinek obdavčitve finančnih storitev viden zgolj pri opravljanju teh storitev s strani bank in drugih finančnih organizacij v razmerju do končnih potrošnikov. Davčni zavezanci bi v primeru obdavčitve finančnih storitev imeli pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, ki je sedaj nimajo (razen v nekaterih državah, kjer je možna izbira opcije glede obdavčitve finančnih storitev). Pri tem se pojavljajo težave zaradi kršenja temeljnega načela nevtralnosti, prihaja pa tudi do višjih stroškov zaradi kaskadnosti skritega davka na dodano vrednost.
Ključne besede: finančne storitve, DDV, prave in neprave oprostitve, zakonodaja EU, sodbe sodišča EU, načelo nevtralnosti, kaskadnost DDV, metode za izračunavanje odbitnega deleža, primerjava obdavčitve finančnih storitev med državami EU, definicija finančnih storitev
Objavljeno v DKUM: 06.02.2014; Ogledov: 2374; Prenosov: 403
Celotno besedilo (303,23 KB) |
10. DAVČNOPRAVNI VIDIKI DAVČNIH VRTILJAKOVJožica Planinšec Deržek, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem predstavila davčnopravni vidik davčnih vrtiljakov. Le-ti v Evropski uniji in tudi izven nje predstavljajo veliko nevarnost za gospodarski sistem in za izkoriščanje obstoječih davčnih sistemov.
Pravne podlage na področju so neustrezne in nezadostne. Predlagan je bil mehanizem obrnjene davčne obveznosti, ki je v tem času tudi implementiran v slovensko davčno zakonodajo. Potrebna bi bila tudi sprememba Šeste direktive Sveta, to je predvsem drugega člena, kjer bi bilo nujno dodati določilo, da davčni zavezanec opravlja dejavnost in njegov namen ni davčna utaja. Najučinkovitejša metoda za povračilo neplačanega davka je solidarna odgovornost; z njo se davčna obveznost iz primarnega davčnega zavezanca prenaša na druge subjekte, ki so na podlagi prejetih računov missing trader družb uveljavljali odbitek vstopnega DDV.
V državah Evropske Unije bi lahko posamezne države definirale rizične dejavnosti, ki največkrat zapadejo v davčni vrtiljak. Že nekaj časa se Evropska unija ukvarja z možnostjo vpeljave sistema DDV, ki temelji na načelu države porekla. Z uvedbo načela porekla bi dobavitelj blaga, ki bi opravil dobavo blaga znotraj Unije, obračunal in plačal DDV, pridobitelj pa bi v svoji državi članici imel pravico do odbitka DDV. V tem primeru bi bila še toliko bolj pomembna poročanja o znotrajskupnostnih dobavah oziroma pridobitvah. Ugotavljamo, da je sistem odkrivanja in preprečevanja davčnih vrtiljakov še nedodelan. Zaradi problematike utaj na celotnem evropskem trgu Evropska komisija razpravlja v smeri temeljite spremembe sistema DDV, kar bi posledično omogočilo spremembe tudi pri nas. Namreč, nemogoče je pričakovati, da bi davčni nadzori odkrili vse davčne utaje. Davčne uprave se poslužujejo ciljno usmerjenih inšpekcijskih nadzorov na področju rizičnih dejavnosti, predvsem v gradbeništvu in v prometu z motornimi vozili.
Davek na dodano vrednost omogoča nevtralnost med davčnimi zavezanci, zaradi davčnih utaj pa niso vsi davčni zavezanci v enakem položaju. Začetek davčne utaje se prične pri dodelitvi davčne številke, saj brez veljavne DDV številke davčna utaja ni mogoča. Davčne uprave so pri dodelitvi davčnih številk pričele zelo strogo pregledovati dokaze, ki jih zavezanci predlagajo v postopku pridobivanja davčne številke, problem je večplasten pri družbah, ki davčno številko že imajo in pride do spremembe lastništva ali drugih statusnih sprememb.
Evropska komisija je že leta 2008 sprejela akcijski načrt za učinkovitejši boj proti utajam na področju DDV. S spremembo Uredbe o upravnem sodelovanju na področju DDV, s katero se je skrajšalo obdobje poročanja rekapitulacijskih poročil, pa je bil pomemben napredek dosežen tudi na področju avtomatskega dostopa do podatkov identifikacije in dejavnosti zavezanca. V magistrski nalogi so analizirani problem in priporočila, ki bi vodila k zmanjšanju davčnih utaj na področju DDV in bi posledično pomenila boljšo gospodarsko klimo in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Ključne besede: Davčni vrtiljak, davčna utaja, missing trader družbe, neplačilo DDV, izmikanje plačilu DDV, Sodbe sodišč Evropskih Skupnosti, slovenska sodna praksa, administrativno sodelovanje, rekapitulacijsko poročilo - VIES, samoprijava, mehanizem obrnjene davčne obveznosti, subjektivna in objektivna davčna odgovornost
Objavljeno v DKUM: 30.01.2014; Ogledov: 2740; Prenosov: 351
Celotno besedilo (895,90 KB) |
