SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TERMOGENETSKO CVETENJE VELIKE ALOKAZIJE
Vesna Pochyla, 2013, diplomsko delo

Opis: Termogenetsko cvetenje velike alokazije UDK: 582.547:631.527.82:631.547.4(043.2)=863 Raziskave termogeneze socvetij velike alokazije (Alocasia macrorrhizos (L.) G. Don) so potekale od decembra 2002 do februarja 2003 in od februarja do marca 2004 v eni od divjih populacij na otoku Espiritu Santo, Vanuatu (Južni Pacifik). Temperature so bile merjene s šestimi inframilimetričnimi termočleni (Copper – Constantan, tip T), povezanimi s shranjevalnikom podatkov Campbell Scientific 10X. Termogeno obdobje je trajalo 36 do 42 ur, segrevanje pa je bilo dokumentirano na moškem delu in na sterilnem podaljšku socvetja. Najvišje temperature so bile zabeležene na sterilnem podaljšku. Temperature so začele naraščati malo pred polnočjo in dosegle vrh med 5.45 in 6.00 zjutraj, ko je vonj socvetij postal najbolj intenziven. Povprečna maksimalna temperatura 59 proučevanih socvetij je bila 43,9 ± 0,6 ⁰C. Absolutni maksimum je bil dosežen pri 47,4 ⁰C. Maksimalni odklon od temperature okoljskega zraka je znašal 25,6 ⁰C. Segrevanje moškega dela se je začelo 10 do 15 ur, preden je vonj socvetij postal najbolj intenziven, in se je končalo 2 do 3 ure po sprostitvi peloda. Temperature so dosegle dva vrha: prvi se je pojavil 15 minut po temperaturnem vrhu sterilnega podaljška, medtem ko se je drugi vrh pojavil v času sprostitve peloda. Dominantne obiskovalke cvetočih socvetij so bile strigalice (Labidura truncata Kirby). Oploditev in razvoj semen sta bila zelo redka.
Ključne besede: velika alokazija, Alocasia macrorrhizos, termogeneza, razvoj socvetja, opraševanje
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1086; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

2.
Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v socvetjih in jagodah bezga
Valentina Kokošinek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost posameznih in skupnih sladkorjev ter organskih kislin v socvetjih in jagodah nekaterih vrst ter medvrstnih križancev bezga. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin v vodnih ekstraktih smo določili s tekočinsko kromatografijo. V socvetjih je prevladovala jabolčna kislina s povprečno vrednostjo 1,49 g/100 g suhe snovi. Genotip z najvišjo vsebnostjo jabolčne kisline v socvetjih je bil križanec (JA × NI) × NI2 (2,42 g/100 g). V jagodah je bila najbolj zastopana citronska kislina (3,86 g/100 g), sledile so jabolčna, šikimska in fumarna s povprečnimi vrednostmi 1,34 g/100 g, 25,57 mg/100 g in 5,45 mg/100 g (suhe snovi). Med genotipi sta glede na najnižje in najvišje vsebnosti citronske kisline v jagodah izstopala (JA × NI) × RAC (0,004 g/100 g) in (JA × NI) × CER (1,35 g/100 g). Povprečna vsebnost glukoze in fruktoze v socvetjih je bila 3,04 g/100 g in 2,36 g/100 g (suhe snovi) in v jagodah 15,35 g/100 g in 6,87 g/100 g (suhe snovi). Najnižjo vsebnost glukoze v bezgovih socvetjih smo določili v genotipu JA × (JA × NI)1 najvišjo v (JA × NI) × (CER × NI). Spermanov korelacijski koeficient ni pokazal značilne korelacijske povezanosti med vsebnostjo kislin in sladkorjev v socvetjih in jagodah.
Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, socvetja, jagode, vodni ekstrakti, sladkorji, kisline
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 112; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici