1. Povezanost med kakovostjo odnosa med učiteljem in učencem ter njegovim sociometričnim položajem v razredu : magistrsko deloKatarina Križan, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstaja povezava med dimenzijami odnosa med učiteljem in učencem ter učenčevim sociometričnim položajem. V teoretičnem delu smo predstavili socialni razvoj otrok, opredelili socialne odnose učencev z vrstniki, vpliv vrstniških odnosov na učenca, njegov sociometrični položaj v razredu in razlike v odnosu med spoloma. Nato smo opredelili odnos med učiteljem in učencem, predstavili njegov pomen, načine merjenja ter predstavili načine spodbujanja pozitivnega odnosa. Prav tako smo predstavili povezavo odnosa med učiteljem in učencem z vrstniškimi odnosi. V empiričnem delu smo z učenci (N = 130) izvedli sociometrično preizkušnjo, učitelji (N = 10) pa so izpolnili Lestvico odnosa med učiteljem in učencem. Rezultati so pokazali, da učitelji v povprečju svoj odnos z učenci zaznavajo kot topel in bližnji, kar se kaže z visokimi vrednostmi na dimenziji Bližina in nizkimi vrednostmi na dimenzijah Konflikt ter Odvisnost. Rezultati kažejo, da obstajajo tudi razlike med spoloma, in sicer smo zaznali višje vrednosti dimenzij Bližina in Odvisnost pri učenkah. Ugotovili smo, da več kot polovica učencev v razredu zasede srednji sociometrični položaj, razlik med spoloma pa nismo odkrili. Ugotovili smo tudi povezanost sociometričnega položaja z dimenzijo Konflikt, in sicer so bile največje razlike zaznane pri učencih z nizkim sociometričnim položajem.
Ključne besede: odnos, učitelj, učenec, sociometrični položaj, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 14.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
2. Medsebojna povezanost otrok v starostno homogenih in starostno kombiniranih skupinahAnja Valenčić, Sonja Čotar Konrad, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Glavni namen raziskave je ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti pojavljanja posameznih sociometričnih položajev in struktur otrok glede na starostno kombinirane in starostno homogene skupine. Raziskovanje je potekalo v časovnem obdobju dveh mesecev in je temeljilo na neslučajnostnem, namenskem vzorcu petih starostno homogenih in petih starostno kombiniranih skupin. Podatke smo pridobili s pomočjo kvantitativne tehnike sociometrične preizkušnje, intervjujev vzgojiteljic za pridobitev opisov osebnostnih lastnosti ter anketnega vprašalnika za starše. V empiričnem delu smo na osnovi sociometrične preizkušnje želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v medsebojni povezanosti med starostno homogenimi in starostno kombiniranimi skupinami. Rezultati raziskave so pokazali, da se v starostno homogenih skupinah pojavlja več priljubljenih in več zavrnjenih otrok. Te skupine imajo tudi večji indeks kohezivnosti ter ugodnejšo strukturo skupine v primerjavi s starostno kombiniranimi skupinami. Starejši otroci v starostno kombiniranih skupinah izbirajo med otroki podobne starosti, medtem ko so mlajši otroci izbirali starejše. Posledično to privede do ugotovitve, da so mlajši otroci v večini prezrti, medtem ko se med priljubljene otroke uvrstijo le starejši. Ob analizi sociogramov skupin smo ugotovili, da so mlajši otroci v starostno kombiniranih skupinah v večini osamljeni.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, sociometrični položaj, starost, kombinirane skupine, homogene skupine
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1522; Prenosov: 127
Celotno besedilo (159,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Povezanost obiskovanja pevskega zbora s priljubljenostjo in socialno sprejetostjo petošolcevKatja Kovše, 2015, diplomsko delo Opis: Namen raziskave je bil odkriti povezavo oziroma vpliv obiskovanja interesne dejavnosti pevski zbor s priljubljenostjo in socialno sprejetostjo petošolcev. Obenem smo raziskali motive petošolcev za obiskovanje pevskega zbora, njihovo druženje v prostem času in povezavo med obiskovanjem interesne dejavnosti pevski zbor ter učnimi uspehi petošolcev.
Naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu smo predstavili pomen petja skozi zgodovino, pomen in razvoj glasu oziroma petja v odraščanju posameznika, predstavili smo cilje ter glasbenorazvojne dosežke interesne dejavnosti pevski zbor v osnovni šoli. Poglobili smo se tudi v fiziološke in psihološke učinke petja ter zborovskega petja na človeško telo in predstavili pomen glasu v glasbeni terapiji. V nadaljevanju teoretičnega dela smo se posvetili socialni sprejetosti v osnovni šoli, in sicer smo se osredotočili na obdobje poznega otroštva. Spoznali smo, kako poteka socialni in psihosocialni razvoj po Eriksonu, kaj pomenijo otrokom odnosi z vrstniki ter kako na odnose vpliva socialna kompetentnost. Opredelili smo socialno sprejetost otrok in obrazložili sociometrični položaj učencev v razredu ter s tem povezano priljubljenost.
V empiričnem delu smo analizirali rezultate anketnega vprašalnika in sociometrične preizkušnje. V raziskavi so sodelovali učenci petega razreda (n = 152) različnih osnovnih šol in na podlagi njihovih odgovorov smo potrdili vse vnaprej postavljene hipoteze. Iz rezultatov smo razbrali, da se k interesni dejavnosti pevski zbor v povprečju prijavi več deklet kot fantov. Ugotovili smo, da so petošolci, ki obiskujejo interesno dejavnost pevski zbor, med socialno bolj sprejetimi učenci, prav tako pa dosegajo boljše učne uspehe.
Ključne besede: pevski zbor, petje, petošolci, socialna sprejetost, sociometrični položaj
Objavljeno v DKUM: 19.01.2016; Ogledov: 1790; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,55 MB) |
4. Samopodoba v povezavi s socialno anksioznostjo in samoučinkovitostjo dijakov s posebnimi potrebami v srednjem poklicnem izobraževanjuTeja Majcen, 2013, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali značilnosti problematike socialne integracije dijakov s posebnimi potrebami v različnih programih srednjega poklicnega izobraževanja. S komparativno analizo in pregledom obstoječih raziskav tako v slovenskem kot tudi svetovnem prostoru smo dobili širok teoretični vpogled v samopodobo, splošno in specifično samoučinkovitost ter socialno anksioznost učencev in dijakov s posebnimi potrebami v primerjavi z njihovimi sošolci brez posebnih potreb. Predstavili smo slovensko zakonsko podlago, ki narekuje vsem strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju individualiziran pristop, zagotavljanje prilagoditev in ustrezne dodatne strokovne pomoči ter podpore, ki lahko mladostniku s posebnimi potrebami omogoča razvoj vseh njegovih potencialov.
Namen empiričnega dela doktorske disertacije je zapolnitev vrzeli na področju raziskovanja socialne integracije v slovenskem srednješolskem prostoru. Osredotočili smo se na srednješolsko populacijo, natančneje na populacijo mladostnikov, ki se izobražujejo v programih srednjega poklicnega izobraževanja, za katere je v slovenskem šolskem polju značilna negativna selekcija. V navedene programe namreč vpis iz leta v leto izrazito upada, med dijaki, ki se vključijo, pa prevladujejo učno šibkejši dijaki, ki prihajajo iz družinskega okolja z nizkim kulturnim kapitalom, dijaki z nizko stopnjo notranje motivacije, ki so vedenjsko problematični, ter dijaki s posebnimi potrebami (program srednjega poklicnega izobraževanja je namreč program, ki ga izbere vsako leto 45 % vseh dijakov s posebnimi potrebami).
V raziskovalni vzorec smo zajeli 417 dijakov prvega letnika, od tega 105 s posebnimi potrebami (opredelitev: primanjkljaji na posameznih področjih učenja), ki so bili anketirani v začetku in ob zaključku šolskega leta 2011/2012. Želeli smo namreč dobiti vpogled, kaj se dogaja s samopodobo, s splošno in socialno samoučinkovitostjo ter socialno anksioznostjo tekom leta. Pri dijakih s posebnimi potrebami smo zaznali statistično značilno slabšo samopodobo, nižjo oceno splošne in socialne samoučinkovitosti ter višjo oceno socialne anksioznosti kot pri njihovih sošolcih brez posebnih potreb. Splošna in socialna samoučinkovitost sta iz inicialnega v finalno merjenje celo upadli. Dijaki s posebnimi potrebami so v razredne skupnosti slabše integrirani kot njihovi sošolci brez posebnih potreb, kar smo izmerili tudi preko sociometričnih analiz. Rezultati sociometrične preizkušnje namreč kažejo na statistično značilne razlike v sociometričnih statusih dijakov s posebnimi potrebami in njihovih sošolcev. Medtem ko so dijaki s posebnimi potrebami največkrat opredeljeni kot zavrnjeni, so dijaki brez posebnih potreb največkrat opredeljeni kot priljubljeni ali povprečni.
Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj doktorske disertacije ugotavljamo, da je ključnega pomena oblikovanje celostne mreže pomoči, ki zajema vse udeležence vzgojno- izobraževalnega procesa. Dijakom s posebnimi potrebami lahko odstranimo ovire na poti do cilja in sledimo njihovi največji koristi, ko se osredotočimo ne le na dijake same, temveč tudi na strokovne delavce v srednji šoli, starše dijakov s posebnimi potrebami in ne nazadnje sošolce dijakov s posebnimi potrebami. Še vedno pa vidimo, med vsemi navedenimi subjekti vzgojno-izobraževalnega procesa, učitelja kot subjekt, ki je ključnega pomena pri razvoju inkluzivne šolske kulture ter pri opolnomočenju dijakov s posebnimi potrebami.
Ključne besede: samopodoba, socialna samoučinkovitost, splošna samoučinkovitost, socialna anksioznost, sociometrični položaj, srednje poklicno izobraževanje, socialna integracija.
Objavljeno v DKUM: 17.07.2014; Ogledov: 3600; Prenosov: 550
Celotno besedilo (1,75 MB) |
