| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Aplikacija sociometrične preizkušnje v organizacijah : magistrsko delo
Sanja Zupančič, 2023, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo za analizo socialnih odnosov med zaposlenimi v petih timih slovenskega farmacevtskega podjetja aplicirali sociometrično preizkušnjo (N = 46). Glavni namen raziskave je bil, da metodo, ki se je v preteklosti sicer pretežno uporabljala v šolskem okolju, prenesemo in uporabimo v podjetju ter ugotovimo, ali je preizkušnja uporabno orodje tudi v organizacijah. Preverjali smo odnos med nudenjem in prejemanjem različnih vrst socialne opore (instrumentalna, informacijska, emocionalna opora in druženje) v povezavi z delovno zavzetostjo. Med vidiki socialne opore in delovno zavzetostjo nismo ugotovili značilne povezave. Glavna ugotovitev je, da je subjektivna zaznava prejete opore značilno drugačna od dejanske prejete opore. Posamezniki, ki so subjektivno zaznavali več prejete socialne opore, so poročali o višji delovni zavzetosti, medtem ko se odnos med prejemniki dejanske socialne opore in delovno zavzetostjo ni pokazal kot statistično značilen. Z zaposlenimi smo izvedli tudi fokusne skupine, kjer so podali povratno informacijo o doživljanju izkušnje. Na osnovi teh povratnih informacij smo oblikovali priporočila za izvedbo sociometrične preizkušnje v organizacijah. Slednja na časovno ekonomičen način nudi celostno in kontekstualno ustrezno predstavitev odnosov znotraj skupine ter omogoča prepoznavanje vzrokov in njihovih posledic na delovnem mestu. Zato smo zaključili, da lahko služi kot koristna metoda pri triangulaciji podatkov tudi znotraj organizacij.
Ključne besede: sociometrična preizkušnja, analiza socialnih omrežij, organizacije, socialna opora, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 06.07.2023; Ogledov: 454; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (8,53 MB)

2.
Sociometrična preizkušnja v vrtcu
Ljudmila Ana Šekoranja, 2017, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela utemeljujem pomen socialnih odnosov, socialne kompetentnosti, vrstniških odnosov, predstavim socialne igre in kot glavno temo diplomskega dela natančno predstavim sociometrično preizkušnjo. Pri sociometrični preizkušnji me zanima njena izvedba in kako obdelamo ter prikažemo podatke. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni podatki sociometrične preizkušnje. V raziskavo so bili vključeni otroci iz enega izmed celjskih vrtcev v šolskem letu 2013/2014. Otroci so bili stari od štiri do šest let. V vzorec je bila vključena ena skupina s triindvajsetimi otroki. Uporabila sem deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Odgovore anketnih vprašalnikov nisem obdelovala. Zapisani so kot so bili podani. Odgovori otrok so zbrani v sociomatriki in v sociogramu. Poleg sociometrične preizkušnje sem izvedla tudi anketni vprašalnik, da bi lahko primerjala ugotovitve vzgojiteljice, njene pomočnice ter svoje ugotovitve s sociometrično preizkušnjo. Anketirane smo ugotovile in s pomočjo sociometrične preizkušnje potrdile, da so otroci med seboj povezani, se čutijo pripadne skupini, a se grupirajo v manjše skupine. Iz dobljenih ugotovitev lahko sklepam, da vzgojiteljica in pomočnica precej dobro poznata svojo skupino. Iz pridobljenih ugotovitev lahko trdim, da se je sociometrična preizkušnja pokazala kot smiseln način za preučevanje vrstniških odnosov v vrtcu. Sociometrična preizkušnja je lahko vzgojiteljem v veliko pomoč, ko dobijo novo skupino, da lahko vidijo, katere vezi je potrebno med otroki še posebej utrditi.
Ključne besede: sociometrična preizkušnja, socialni odnosi, socialna sprejetost, socialni vpliv, socialna preferenčnost, sociomatrika, sociogram, otrok, skupina
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 3932; Prenosov: 814
.pdf Celotno besedilo (947,47 KB)

3.
Vrstniški odnosi v osnovni šoli: odnosi med različnimi vidiki socialne sprejetosti
Rebeka Ros, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati odnose med različnimi vidiki socialne sprejetosti. Preučila sem sociometrično strukturo posameznih razredov na razredni stopnji ter učenčevo zaznavanje lastne socialne sprejetosti. Prav tako sem preverila, ali učna uspešnost predstavlja dejavnik združevanja preučevanih učencev v skupine ter v kolikšni meri razredničarke poznajo sociometrično strukturo svojih razredov. V raziskavo sta bila vključena dva četrta in dva peta razreda, skupaj enainosemdeset učencev ter štiri razredničarke. Podatki, ki se navezujejo na sociometrično strukturo razredov, so bili zbrani s sociometrično preizkušnjo. Učenci so odgovorili tudi na vprašanje o pričakovanih pozitivnih izbirah. Ti podatki so dali odgovor na raziskovalno vprašanje, ali preučevani učenci točno ocenjujejo svojo socialno sprejetost. Poznavanje razredničark sociometrične strukture svojega razreda sem preučila z analizo strukturiranega intervjuja. Rezultati so pokazali, da večina učencev, ki spada v sociometrično skupino povprečnih, priljubljenih ali kontroverznih, realno ocenjuje lastno socialno priljubljenost v razredu. Zavrnjeni učenci večinoma precenjujejo stopnjo sprejetosti med vrstniki. Nekateri prezrti učenci dobro zaznavajo lastno socialno sprejetost, medtem ko jo nekateri precenjujejo. Rezultati, ki se navezujejo na učni uspeh, so pokazali, da učni uspeh v preučevanih razredih ne predstavlja dejavnika združevanja učencev v skupine. Analiza intervjujev je pokazala, da samo ena razredničarka pozna sociometrično strukturo svojega razreda.
Ključne besede: vrstniški odnosi, socialna sprejetost, sociometrična preizkušnja, samopercepcija, učni uspeh
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 2751; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Socialna sprejetost učencev z in brez dodatne strokovne pomoči v srednjem otroštvu
Tamara Cunk, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje socialno sprejetost učencev, še posebej učencev z dodatno strokovno pomočjo. Predstavljen je razvoj učencev s poudarkom na srednjem otroštvu, razred kot socialna skupina, učitelj kot vodja in vpliv na delovanje razreda glede na stil vodenja, socialna sprejetost ter merjenje in prikaz rezultatov sprejetosti. Opisana je sprejetost pri otrocih, ki imajo posebne potrebe, navedene so dejavnosti, ki pripomorejo k izboljšanju odnosov. Namen magistrskega dela je bil predstaviti teoretske koncepte in ugotovitve nekaterih raziskav, skozi katere so avtorji ugotavljali socialno sprejetost, zavzemanje položaja sociometričnega statusa (Frederickson, 2010, Nakken in Pijl, 2002, v Demeter, 2013, Rubin, Bukowski in Laursen, 2011, Horvat in Košir, 2013) ter vključevanje učencev s posebnimi potrebami v redne osnovne šole (McAllister in Hadjir, 2013). Namen je bil tudi izvesti sociometrično preizkušnjo v razredu, v katerem je učenec, ki prejema dodatno strokovno pomoč ter ugotoviti položaj tega učenca ter izvesti intervju z učiteljico, ki poučuje ta razred in ugotoviti njeno zaznavanje učenca s posebnimi potrebami ter pridobiti splošno mnenje o vključenosti ter delu z učenci s posebnimi potrebami. Z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo so prikazani rezultati, pridobljeni v raziskavi, ki je potekala v četrtem in petem razredu podružnične osnovne šole ter je zajemala skupaj 21 učencev. Vključeni so še razgovori z dvema učiteljicama in spremljevalko gibalno ovirani deklici. Ugotovitve kažejo, da socialna sprejetost učencev ni nujno pogojena s prejemanjem dodatne strokovne pomoči, ampak je odvisna predvsem od primanjkljaja, ki ga imajo. Bolj kot je primanjkljaj povezan z vedenjskimi težavami, manjša je socialna sprejetost učenca.
Ključne besede: srednje otroštvo, socialna sprejetost, sociometrična preizkušnja, dodatna strokovna pomoč, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 2214; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (914,02 KB)

5.
Socialna sprejetost otrok na razredni stopnji osnovne šole
Mateja Skerbiš, 2015, magistrsko delo

Opis: Z vstopom v šolo otrok vstopa v širši socialni prostor, kar je velik korak za razvoj socialnih spretnosti. Šolski razred predstavlja socialno skupino, v kateri se vrstniki povezujejo v socialne odnose. Neformalni socialni odnosi med sošolci pomembno določajo doseganje učnih ciljev in razredno klimo. Zato je za učitelja poznavanje socialne strukture razreda izredno pomembno. Učitelj lahko določene vidike socialnega vedenja prepozna sam, zgolj z opazovanjem. Lahko pa uporabi sociometrično preizkušnjo, ali katero drugo tehniko, za merjenje vrstniških odnosov, s katero hitro in enostavno ugotovi socialno strukturo razreda. Glavni nameni magistrskega dela so bili izvesti sociometrično preizkušnjo v četrtem razredu in ugotoviti strukturo razreda ter s pomočjo tehnike Kdo je kdo ugotoviti percepcijo posameznih značilnosti učencev s strani sošolcev. Hkrati je bil namen s pomočjo intervjuja ugotoviti učiteljičino zaznavanje rezultatov. Z različnimi merami sem želela ugotoviti možne razlage za določene sociometrične položaje učencev. Rezultate raziskave sem primerjala z rezultati nekaterih dosedanjih raziskav. Kot v drugih raziskavah, so se pokazale razlike med učenci iz različnih sociometričnih skupin. Sošolci priljubljene četrtošolce v večini zaznavajo kot učno angažirane učence, ki imajo dobre odnose z vrstniki, zavrnjene pa kot impulzivne učence s slabim odnosom do avtoritete. Priljubljeni učenci imajo dobre zaznave o svojih vrstniških odnosih, medtem ko se zavrnjeni večinoma ne zavedajo vrstniškega nesprejemanja. Ekonomski status družin učencev v preučevanem razredu ni pomemben dejavnik sociometričnega položaja učencev. Glede na rezultate sem v zaključku strnila nekaj priporočil za delo s preučevanim razredom.
Ključne besede: razredna stopnja, srednje in pozno otroštvo, vrstniški odnosi, sociometrična preizkušnja, tehnika Kdo je kdo, sociometrični status
Objavljeno v DKUM: 15.01.2016; Ogledov: 2458; Prenosov: 708
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
RAZLIČNI VIDIKI SOCIALNE SPREJETOSTI OSNOVNOŠOLSKIH UČENCEV
Urška Aram, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče raziskave je bil raziskati koncept socialne sprejetosti v povezavi z različnimi dimenzijami samopodobe in vedenja na spletnih socialnih omrežjih (konkretneje Facebooku). Bolj specifično me je zanimalo, kako se učenci različnih sociometričnih skupin razlikujejo v samopodobi, povprečni oceni in uporabi Facebooka. Dodatno sem preverila, ali se bodo pokazale razlike v oceni socialne sprejetosti učenca v razredu, ki so jo ocenjevali trije različni ocenjevalci: učenci sami, učitelji in vrstniki. Na koncu je bilo preverjeno še, katera izmed spremenljivk je najboljši prediktor povprečne ocene v prejšnjem šolskem letu. V raziskavi so sodelovali učenci (n = 556) od šestega do devetega razreda šestih slovenskih osnovnih šol in 25 učiteljev, ki so s temi učenci v vsakdanjem stiku. Splošna, socialna in učna samopodoba je bila merjena z Vprašalnikom samopodobe (The Self Description Questionnaire – II), vedenje učencev na spletu pa sem preverila z Lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka (Facebook Intensity Scale). Stopnjo socialne sprejetosti posameznega učenca v razredu sem preverila s sociometrično preizkušnjo s pozitivnim in negativnim kriterijem, drugo mero socialne sprejetosti so podali učitelji (na 4-stopenjski lestvici socialne sprejetosti), tretjo oceno pa je predstavljala učenčeva samoocena. Na koncu sem pridobila še podatek o zaključeni oceni treh predmetov. Rezultati so pokazali, da se učenci različnih sociometričnih skupin razlikujejo v vseh preverjanih spremenljivkah; največje razlike v primerjavi z drugimi skupinami so se pokazale pri sociometrično zavrnjenih učencev, kar jih uvršča med skupino z največ rizičnimi posamezniki. Njihovih socialnih primanjkljajev se zavedajo sošolci, učitelji in oni sami. Rezultati so pokazali negativno povezavo med časom, ki ga učenec preživi na Facebooku, in povprečno oceno. Pomembni prediktorji povprečne ocene so zraven časa na Facebooku tudi učna in socialna samopodoba ter socialna preferenčnost.
Ključne besede: učenci, sociometrična preizkušnja, različne mere socialne sprejetosti, samopodoba, uporaba Facebooka
Objavljeno v DKUM: 12.01.2015; Ogledov: 2602; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (990,55 KB)

7.
Socialni položaj učencev z Aspergerjevim sindromom v osnovni šoli
Katarina Pogorevc, 2011, diplomsko delo

Opis: Osebe z Aspergerjevim sindromom strokovnjakom še danes predstavljajo eno veliko uganko. Čeprav je o Aspergerjevem sindromu napisane že kar nekaj literature, se strokovnjaki še vedno poglabljajo v to motnjo. Preučiti in ugotoviti želijo, katera področja, spretnosti so pri osebah z Aspergerjevim sindromom bolje razvita, katera manj, poskušajo pa razumeti tudi kakšno je njihovo delovanje v vsakodnevnem življenju in kakšne medsebojne odnose so sposobni vzpostaviti. V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej razložena pojem integracije in pojem inkluzije, sledi zakonska podlaga v vzgoji in izobraževanju za otroke s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji, nato je predstavljena sama definicija, kaj Aspergerjev sindrom je, vzroki za nastanek te motnje, značilnosti in razvoj otrok z Aspergerjevim sindromom ter sama obravnava teh otrok. Na koncu tega dela so predstavljeni še različni položaji, ki jih učenci zasedajo znotraj razredov ter metoda s katero ugotavljamo te položaje, podani pa so tudi predlogi, kako nuditi pomoč socialno nespretnim učencem. V empiričnem delu je najprej zajeta analiza sociometrične preizkušnje, nato pa analiza rezultatov pridobljenih s strukturiranim intervjujem. Analiza dobljenih rezultatov sociometrične preizkušnje je pokazala, da večina učencev z Aspergerjevim sindromom znotraj razredov zaseda precej slabše položaje, kot pa njihovi vrstniki, kar posledično vodi do tega, da se sošolci raje izogibajo učencev z omenjeno motnjo, jih zavračajo in prezirajo. Na te rezultate se navezujejo še rezultati pridobljeni pri strukturiranem intervjuju, kjer se je izkazalo, da učenci z Aspergerjevim sindromom sami ocenjujejo, da imajo veliko prijateljev, da se v njihovi družbi zelo dobro počutijo, da se z njimi pogostokrat srečujejo, pa ne samo v šoli pri pouku, ampak tudi pri šolskih in zunajšolskih dejavnostih ter na rojstnodnevnih zabavah. Pri vsem tem je zanimivo to, da se pridobljeni rezultati pri sociometrični preizkušnji in strukturiranem intervjuju med seboj ne dopolnjujejo in ujemajo najbolje, ampak so si v nasprotju s pričakovanim.
Ključne besede: Integracija, inkluzija, Aspergerjev sindrom, socialni položaj, sociometrična preizkušnja...
Objavljeno v DKUM: 19.07.2011; Ogledov: 4597; Prenosov: 792
.pdf Celotno besedilo (436,87 KB)

Iskanje izvedeno v 1.72 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici