SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI PREDŠOLSKEGA OTROKA V SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI KNJIŽNICI
Darja Kolar, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtorica v svojem diplomskem delu z naslovom Nekateri sociološki vidiki predšolskega otroka v splošnoizobraževalni knjižnici predstavlja nekatere sociološke vidike doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice, v koliki meri vplivajo obiski na predšolskega otroka in na njegovo družino ter ali vzgojitelji načrtujejo skupne obiske splošnoizobraževalne knjižnice, kako pogosto jih načrtujejo, katere sociološke vidike opažajo pri otrocih po obisku splošnoizobraževalne knjižnice ter v koliki meri postanejo rutinska navada za družino predšolskega otroka. Za zbiranje podatkov je avtorica uporabila 100 anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Petdeset anketnih vprašalnikov je bilo razdeljenih med vzgojitelje, petdeset pa med starše predšolskih otrok. V teoretičnem delu so predstavljeni obiski vrtca in družine v splošnoizobraževalni knjižnici, vrste družin v postmoderni slovenski družbi, vloga knjižnice pri vzgajanju kulturnega kapitala predšolskega otroka ter vpliv vzgojiteljice in njenega dela na predšolskega otroka. Predstavljen je pomen ponudbe knjižnice in pomen ter vpliv branja za predšolskega otroka. Predstavljeno je življenje predšolskega otroka s knjigo, medkulturnost in predšolski otrok ter odrasli kot otrokov vzor. V empiričnem delu na osnovi obdelave odgovorov ter interpretacij avtorica dokazuje pozitiven vpliv nekaterih socioloških vidikov doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice bodisi v spremstvu vzgojiteljic ali staršev. Pri obdelavi podatkov rezultati kažejo, da so vzgojiteljice in starši mnenja, da je za predšolskega otroka zgodnji obisk splošnoizobraževalne knjižnice pomemben dejavnik pojava nekaterih socioloških vidikov. Ugotovitve kažejo, da redni obiski knjižnice niso zgolj potreba posameznika v danem trenutku, temveč rutinska navada družine. Dobljeni rezultati pa kažejo, da so redni obiski splošnoizobraževalne knjižnice pri otroku izboljšali komunikacijo z okolico in vrstniki, intenzivnost vključevanja v družbo z vrstniki in okolico, strpnost do drugačnosti, otroku se bolje razvija občutek do tuje lastnine, izboljša komunikacijo, se pogosteje vključuje v odprte razgovore z odraslimi in otroki ter pogosteje izraža svoja mnenja.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, sociološki vidiki, družina, splošnoizobraževalna knjižnica, vzgojitelj, starš.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 2911; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
NEKATERI ZGODOVINSKI, PRAVNI, RELIGIOZNI TER SOCIOLOŠKI VIDIKI ZAKONSKE ZVEZE IN RAZVEZE
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira in opisuje nekatere zgodovinske, pravne, religiozne in sociološke vidike zakonske zveze in razveze. V vsakem vidiku sta hkrati vključeni tako zakonska zveza kot razveza. Omenjeni vidiki zajemajo temeljne pojme in spoznanja, vezana na sledeča področja: zgodovinski vidik: pravna zgodovina razvoja zakonske zveze skozi posamezna obdobja, razvoj zakonskega prava od kraljevine SHS vse do Republike Slovenije ter kratka zgodovina razveze starih civilizacij; pravni vidik: pojem in načela zakonskega prava; pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze; namen, oblike, pristojnost in postopek za sklenitev zakonske zveze; neveljavnost zakonske zveze in njene oblike ter pravne posledice zakonske zveze; razveza zakonske zveze; razdelitev razveznih razlogov; določila zakonskih sporov v Republiki Sloveniji, ravni razveznega procesa, svetovalni razgovor in mediacija; religiozni vidik: zakonsko pravo Katoliške cerkve; krščanski zakon in priprava nanj, zakonska privolitev in njene hibe; zakonski zadržki in njihova razdelitev; poveljavljanje zakona; pomen zakonske zveze in družine z vidika Katoliške cerkve za celotno družbo; odnos nekaterih cerkva in religij do razveze; sociološki vidik: poroka in zakon danes, pravice v zakonu, miti v zakonu, razlogi za zakon, institucionalni in medosebni vidik zakona ter njegove klasifikacije; ljudje, ki niso sposobni za zakon; odnosi po poroki z razširjeno družino; smernice za uspešen zakon; pomen in vloga zakonske zveze in razveze nekoč in danes; dogajanje pred in med razvezo pri partnerjih in otrocih. Ob koncu sta hkrati predstavljena tako pravni kot sociološki vidik glede posledic zakonske zveze na družino. Znotraj tega so opisane pravne posledice razveze zakonske zveze tako med obema partnerjema kakor v razmerju staršev do otrok in tudi življenje bivših zakoncev ter otrok po razvezi. Delo je teoretično, s poudarkom na primerjavi navedenih vidikov.
Ključne besede: zakonska zveza, razveza, družina, otrok, roditeljska pravica, RKC, država, slovenska postmoderna družba, zgodovinski, pravni, religiozni in sociološki vidiki zakonske zveze in posledice njenega prenehanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 4036; Prenosov: 674
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

3.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI NEŽELENEGA GOVORA IN ZDRAVSTVENO - VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE
Anita Hosner, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Norčevanje, nespodobno nagovarjanje, izrekanje groženj, žaljenje… To so besede, ki bi morale biti otrokom tuje. Otroci so občutljiva skupina ljudi, zlasti v obdobju adolescence, ko še iščejo svoj pravi jaz, zato jim lahko verbalna agresija pusti težke posledice, ki se pri otrocih kažejo v obliki sramežljivosti, zadržanosti, izolaciji, slabi samopodobi, depresiji, samouničevanju, poskusih samomora. Vloga medicinske sestre je, da zdravstveno - vzgojno pouči otroka ali mladostnika o ustreznih medsebojnih odnosih in mu pomaga razviti pozitivno samopodobo. Raziskovalna metodologija: V empiričnem delu smo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedli raziskavo na vzorcu 100 otrok Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki. Cilj raziskave je bil ugotoviti rabo »grdih« besed med otroki od 6. do 9. razreda. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je prisotnost nespodobnega govorjenja in verbalne agresije med otroki zelo pogosta. Neželene besede otroci največkrat uporabljajo za sproščanje napetosti in izražanje besa, medtem ko nekateri »grdo« govorijo zaradi izkazovanja moči in želje po ustrahovanju drugih. Manj kot polovica anketiranih otrok meni, da so dovolj poučeni o posledicah družbeno nesprejemljivega govora. Starši se na nespodobno govorjenje otrok najpogosteje odzovejo tako, da se z otroki pogovorijo. Kljub temu se veliko staršev za neprimerno govorjenje otrok ne zmeni. Sklep: Kletvice, psovke in žaljivke so danes zelo pogoste v vsakdanjem življenju otrok. Premnogi šolarji doživljajo velike stiske. Gre za resen problem, saj lahko neželeno govorjenje in besedno nasilje v otroštvu, zaznamujeta človeka za vse življenje. Verbalno nasilje med otroki odrasli težje prepoznamo kot fizičnega, saj ni vidnih posledic.
Ključne besede: sociološki vidiki, otrok, neželen govor, zdravstveno - vzgojno delo, medicinska sestra
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1147; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (925,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici