Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V prispevku se s stanjem na področju oblikovanja slovenske jezikovne infrastrukture ukvarjam kot z jezikovnopolitičnim vprašanjem. Prispevek prinaša analizo aktualne pravne, finančne in organizacijske ureditve področja, predstavlja pa tudi ključne izsledke o infrastrukturnih potrebah uporabnikov, kot so bile prepoznane na podlagi analize in interpretacije podatkov iz ankete, izvedene v okviru projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov.
Ključne besede: sociolingvistika, jezikovna politika, status jezika, korpus jezika, jezikovni viri, jezikovne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1980; Prenosov: 96
Celotno besedilo (553,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Družbene spremembe, sporazumevalna pomnožitev in tehnološke spremembe so ustvarile stopnjevano potrebo po večji dinamičnosti in variantnosti tudi v jeziku in z jezikom. Sočasno sporazumevanje temelji na govornosti, ki spreminja pojmovanje standardiziranosti jezika, ta je tradicionalno temeljila na pisnosti. Statična standardizirana različica postaja manj pomembna, družbena in sporazumevalna dinamika proizvajata drugačne in nove različice jezika, te se močno notranje razčlenjujejo in interferirajo pod izrazitejšim vplivom standardnega jezika (zemljepisna narečja), mednarodnosti sporazumevanja in kompleksne dejavnosti nosilcev (družbena narečja). V javno sfero se opazno širi pogovornost. Izrazito se povečuje število poklicnih poimenovanj, ki nastopajo kot najbolj dinamični del besedišča, obenem pa narašča njihovo vstopanje v druge jezikovne različice in stile sporočanja. Posameznik z jezikom uresničuje tako svojo individualnost in ustvarjalnost kot pripadnost družbeni in kulturni skupini v aktualnem sporazumevalnem prostoru. Pomembnost vloge jezika v izobraževalnem procesu se kaže v dejstvu, da je jezik tudi način pridobivanja in oblikovanja znanja.
Ključne besede: sociolingvistika, jezikovna dinamika, variantnost jezika, pogovornost, digitalne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1262; Prenosov: 140
Celotno besedilo (214,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Prispevek prikazuje rezultate anket o poznavanju in rabi slovenskih pregovorov pri skupini informantov različne starosti v Sloveniji. Pre- govori so del njihovega pasivnega leksikona (povprečno poznavanje v 83 % in raba v 24 % pri govorjenju ter 12 % pri pisanju). Razlike kažejo tudi sociodemografski parametri, tako poznavanje pregovorov linearno narašča z izobrazbo informantov. Parameter kraj bivanja ni pokazal statistično pomenljivih razlik, enako velja tudi za parameter spol. Anketa je pokazala nekaj razlik tudi med posameznimi narečnimi skupinami. Nekatera odstopanja bi lahko pojasnile le nadaljnje raziskave, ki bi gotovo odprle tudi nova vprašanja in nakazale nove poti raziskovanja.
Ključne besede: pregovori, jezikovna raba, sociolingvistika, izobrazba, starost, spol, narečja
Objavljeno v DKUM: 31.05.2017; Ogledov: 1529; Prenosov: 383
Celotno besedilo (499,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Diplomska naloga Uporaba črnske angleščine in ameriškega slanga pri ženskih rap izvajalkah predstavlja uporabo izbranih značilnosti afriško-ameriške angleščine in ameriškega slenga na primerih izbranih ženskih rap izvajalk. Glavni cilj naloge je predstaviti probleme spolnosti, sovraštva do žensk, napadov do temnopoltih žensk v rap glasbi in njihove obrambne mehanizme s prikazom poetike in govornih praks rap glasbe na podlagi izbranih slovničnih prvin afriško-ameriške angleščine in ameriškega slenga. Da bi razumeli izpostavljene probleme, v diplomski nalogi predstavimo tudi glavne značilnosti ameriškega slenga in ameriške angleščine kot tudi slovnične značilnosti in besedišče afriško-ameriške angleščine. Za namen diplomske naloge bomo nekaj besed namenili tudi rap glasbi in Hip-Hop feminizmu. Empirični del naloge je namenjen prikazu uporabe izbranih značilnosti afriško-ameriške angleščine in ameriškega slenga, ki temelji na analizi 29 glasbenih besedil sedmih ženskih afriško-ameriških rap izvajalk.
Ključne besede: ženske, rap glasba, sociolingvistika, jezik in spol, črnskaangleščina, ameriški slang
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1336; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Avtorica obravnava slovensko-angleški jezikovni stik v izseljenstvu in v Sloveniji. Neposredni stik med slovenščino in angleščino pri ameriških in kanadskih Slovencih prikaže z dveh vidikov: družbenega oz. kulturnega in jezikoslovnega. V prvem delu predstavi splošno jezikovno stanje v Clevelandu (in delno v Washingtonu, D. C. in Torontu), pri čemer jo posebej zanimajo vprašanja jezikovnega ohranjanja in opuščanja, odnosa med stopnjo ohranitve materinščine in zavestjo o etnični pripadnosti ter vpliva izbranih zunajjezikovnih dejavnikov na jezikovno vedenje sodelujočih v raziskavi. Sledi primerjava rabe osebnih zaimkov za 2. osebo pri ogovarjanju sogovornika in govornih dejanj, kakršni so npr. komplimenti, da bi ugotovila, v kolikšni meri so jezikovne izbire govorcev odvisne od različnih kulturnih okolij, iz katerih le-ti prihajajo. Jezikoslovni del analize se osredotoča na sposojanje in kodno preklapljanje, pa tudi na vpliv angleščine v na videz enojezičnem diskurzu izseljencev. Ta se kaže predvsem na oblikoslovni ravnini, kjer se poenostavljajo, posplošujejo in celo opuščajo slovenski sklanjatveni vzorci, prisoten pa je tudi v skladnji, kjer se slovenski besedni red ponekod približuje angleškemu. Zadnji del je posvečen vedno močnejšemu vplivu angleščine na slovenščino v Sloveniji. Govora je o angleškem vplivu na leksikalni, sintaktični in medkulturni ravni.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, sociolingvistika, jezikovni stiki, jezikovna ohranitev, jezikovni odnosi, sposojanje, kodno preklapljanje, medkulturna komunikacija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2759; Prenosov: 249
Povezava na datoteko