1. Financiranje javnih zavodov na primeru posebnega socialnovarstvenega zavodaLuka Mrdović, 2024, magistrsko delo Opis: Javni zavodi v Republiki Sloveniji so osebe javnega prava, ki so ustanovljeni z namenom opravljanja storitev v javnem interesu, na področju negospodarskih dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Ustanovijo jih republika, občina, mesto ali druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. Poleg opravljanja dejavnosti javne službe, lahko javni zavodi opravljajo tudi pridobitno oziroma tržno dejavnost, v kolikor je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.
Status javnih zavodov ureja Zakon o zavodih kot krovni zakon, ki ga nato na vsakem področju delovanja javnih zavodov nadomestijo področni zakoni. Tako Zakon o socialnem varstvu naprej ureja področje socialnega varstva, ki obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Socialno varstvene storitve opravljajo javni socialnovarstveni zavodi. Ena izmed oblik javnih socialnovarstvenih zavodov, so posebni socialnovarstveni zavodi za odrasle, ki opravljajo posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe.
Posebni zavodi lahko poleg opravljanja dejavnosti javne službe, opravljajo tudi tržno dejavnost, vendar morajo prihodke in odhodke glede na dejavnost izkazati ločeno. Torej posebej za dejavnost javne službe in posebej za tržno dejavnost ter na koncu tudi skupaj. Ključni prihodki posebnih zavodov so poslovni prihodki, ki obsegajo prihodke od oskrbnin in prihodke od zdravstvene nege in zdravstvenih storitev. Financiranje posebnih socialnovarstvenih zavodov je sistemsko urejeno in poteka kot plačilo za opravljene storitve. Storitve oskrbe plačujejo uporabniki sami ali s pomočjo svojcev oziroma drugih zavezancev in občin, zdravstvene storitve v teh zavodih pa uporabnikom iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja ZZZS.
Empiričen del magistrske naloge temelji na primeru SVZ Hrastovec. Ugotovitve magistrske naloge izpostavljajo pomembnost sistema javnega financiranja posebnih zavodov, saj omogoča finančno stabilnost in kakovost njihovega delovanja. Z zadostnim javnim financiranjem se zagotavlja uporabnikom posebnih zavodov ustrezna nega in oskrba, ki je pomemben element socialne države. Analiza virov financiranja je pokazala visoko finančno odvisnost zavoda od javnih virov. Ugotovili smo tudi, da so prihodki, ki jih zavod pridobiva iz tržne dejavnosti v primerjavi s prihodki za opravljanje javne službe nepomembni, saj niso bistveno vplivali na poslovanje zavoda. Ob tem je treba poudariti, da je tržna dejavnost v SVZ Hrastovec opredeljena precej ozko in se je izvaja relativno malo. Prihodki tržne dejavnosti ne zagotavljajo zadostnih sredstev za pokrivanje stroškov zavoda pri ohranjanju visoke kakovosti storitev.
Magistrska naloga na primeru nudi vpogled v strukturo financiranja posebnih socialnovarstvenih zavodov in poudarja predvsem pomen ustrezne alokacije javnih financ za podporo najšibkejšim in pomoči potrebnim skupinam prebivalstva.
Ključne besede: javni zavod, socialnovarstveni zavod, posebni zavod, zakon o zavodih, zakon o socialnem varstvu, institucionalno varstvo, viri financiranja.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (2,28 MB) |
2. Pilotni prodajni avtomati z živili v bolnišnici, zdravstvenem domu in v javnem socialno varstvenem zavodu : magistrsko deloAnja Kac, 2023, magistrsko delo Opis: Prodajni avtomati z živili so v zadnjih letih vse bolj pod drobnogledom, saj je njihova ponudba največkrat sestavljena iz izdelkov, ki imajo visoko energijsko vrednost, visoko vrednost maščob, sladkorjev in soli. Zdravstveni in socialnovarstveni zavodi bi morali predstavljati zgled pri ponudbi zdravih živil v prodajnih avtomatih, saj veljajo kot vodilne institucije za promocijo zdravega prehranjevanja. V magistrskem delu smo preverjali kupne navade potrošnikov s spremljanjem prodaje na prodajnih avtomatih s standardno ponudbo in na prodajnih avtomatih z bolj zdravo ponudbo živil. Kupne navade smo preverjali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskavo smo izvajali v izbrani bolnišnici, zdravstvenem domu in v javnem socialnovarstvenem zavodu v štajerski regiji, v letu 2021 in 2022. V raziskavi smo ugotovili, da dosedanji pregled standardne ponudbe prodajnih avtomatov prikazuje dejstvo, da so le-ti v večini napolnjeni s prigrizki in pijačami z nizko hranilno in visoko energijsko vrednostjo. Zdrave izbire so le redko na voljo. Rezultati statistične analize potrjujejo, da ponudba v prodajnih avtomatih vpliva na izbiro potrošnikov, saj bi se kupci zaradi bolj zdrave ponudbe živil statistično značilno večkrat odločili za nakup na prodajnem avtomatu. Raziskava prav tako potrjuje, da so potrošniki mnenja, da je prodajni avtomat z bolj zdravo ponudbo živil primernejši za nameščanje v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah. Mednarodne aktivnosti za uveljavljanje takega tipa živil v prodajnih avtomatih dajejo spodbudne rezultate. Z različnimi ukrepi, kot je informiranje o pomenu zdrave prehrane ter postopno povečevanje ponudbe bolj zdravih živil v prodajnih avtomatih, bomo sčasoma oblikovali okolje, v katerem bo zdrava in uravnotežena izbira preprosta.
Ključne besede: prodajni avtomati, zdrava prehrana, bolnišnice, zdravstveni domovi, socialnovarstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 532; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,94 MB) |
3. Organizacijsko spreminjanje v zdravstveni negi je odvisno od vsake posamezne glavne medicinske sestre zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodovBojana Filej, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Vsaka organizacija se mora čim hitreje odzivati na spremembe, ki jih povzroča okolje ali organizacija sama. Pri tem je pomemben vsak posameznikv organizaciji, prav tako tudi glavne medicinske sestre zdravstvenihin socialnovarstvenih zavodov, ki lahko s spremembo lastnega razmišljanja in hotenja pripomorejo k uspešnosti sprememb. Namen: Na osnovi Ovsenikovega sinusoidnega modela človeške akcijske refleksivnosti želimo ugotoviti, kako morajo glavne medicinske sestre razmišljati, da bi dosegle spremembe v zdravstveni negi. Metode: Raziskava ima značilnosti kvantitativne raziskave. V njej je sodelovalo 99 glavnih medicinskih sester slovenskih bolnišnic, zdravstvenih domov in socialnovarstvenih zavodov. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik in uporabili Ovsenikov sinusoidni model kot osnovo za spremembo razmišljanja glavnih medicinskih sester za doseganje sprememb v zdravstveni negi. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je v sistemumenedžmenta glavnih medicinskih sester v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih še veliko pomanjkljivosti - izobrazbena struktura, priprave na zasedbo delovnega mesta, kompetence glavnih medicinskih sester, izvajanje menedžmentskih funkcij. Za uspešno izvajanje organizacijskih sprememb je potrebno predvsem spremeniti razmišljanje glavnih medicinskih sester.
Ključne besede: glavna medicinska sestra, organizacijsko spreminjanje, zdravstveni zavod, socialnovarstveni zavod, sinusoidni model, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1761; Prenosov: 68
 Povezava na celotno besedilo |
4. |
5. Model organiziranosti terapevtskih aktivnosti v posebnem socialno varstvenem zavoduAndreja Homan Ban, 2014, magistrsko delo Opis: Profesor Heinrich Ullrich je glasbeni terapevt in logoterapevt, ki je pred štiridesetimi leti začel razvijati terapevtska glasbila in barvni notni sistem, s pomočjo katerega lahko igrajo tudi osebe s posebnimi potrebami, ki pa na klasična glasbila ne morejo igrati.
V magistrski nalogi je predstavljena glasbena skupina Barve sveta, katero je ustanovila avtorica magistrske naloge ter deluje znotraj posebnega socialno varstvenega zavoda v Republiki Sloveniji. Glasbena skupina Barve sveta uporablja metode profesorja Ullricha že dvanajst let. Predstavljen je model organiziranosti terapevtskih aktivnosti ter organizacija koncerta ob deseti obletnici delovanja glasbene skupine.
Na vzorcu dvajsetih stanovalcev, članov glasbene skupine Barve sveta, smo vrednotili in preučevali učinke skupinskih glasbeno-, gibalno- in plesnoterapevtskih aktivnosti kot metod dela pri delu z odraslimi ljudmi s posebnimi potrebami, to je oseb z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju, oseb s pogosto zmanjšano zmožnostjo prilagajanja v vsakodnevnem življenju. Nezadovoljiva komunikacija in vzpostavljanje medsebojnih odnosov z drugimi ljudmi jim ne omogočata vključevanja v širše okolje.
Metodo kvantitativne analize s tehniko anketiranja stanovalcev smo uporabili za preverjanje stopnje zadovoljstva z načinom dela glasbene skupine, z učnimi vsebinami in z metodami dela. Izvedli smo metodo kvalitativne študije primera z odkritim opazovanjem vzpostavljanja kontaktov z drugimi osebami, sodelovanja pri terapevtskih aktivnostih in nastopih, počutja, preverjali napredek v znanju ter stopnjo zadovoljstva.
Rezultati izvedene ankete o zadovoljstvu stanovalcev kažejo, da je stopnja zadovoljstva članov glasbene skupine z njenimi aktivnostmi zelo visoka. Trdimo, da so navedene terapevtske aktivnosti učinkovite in pozitivne pri delu z odraslimi osebami s posebnimi potrebami nasploh, saj omogočajo lažje vzpostavljanje kontaktov z drugimi osebami ter hitro in učinkovito vključitev v socialno okolje. Ugotavljamo zavzeto sodelovanje članov pri terapevtskih aktivnostih in nastopih ter napredek v znanju.
Z glasbenimi, gibalnimi in plesnoterapevtskimi aktivnostmi razvijamo oblikovanje pozitivne samopodobe in samozavesti, spodbujamo ustvarjalnost in socialne spretnosti, oblikujemo vrednote in dobre navade ter zelo uspešno izboljšamo splošno počutje posameznika.
Ključne besede: poseben socialnovarstveni zavod, odrasle osebe s posebnimi potrebami, glasbena skupina Barve sveta, terapevtske aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 19.11.2014; Ogledov: 1911; Prenosov: 242
Celotno besedilo (3,21 MB) |
6. Pomoč negovalnega kadra starostnikom pri individualnih potrebah v posebnem socialnovarstvenem zavoduStanka Vozlič, 2012, specialistično delo Opis: V specialističnem delu je obravnavan temeljni družbeni proces - proces staranja, ki je globalen in sodi med najpomembnejše značilnosti človeške civilizacije na začetku tretjega tisočletja. Starostnik je obravnavan v teoretično sociološkem in zdravstvenem kontekstu v odnosu z okoljem, ko je njegov nov življenjski prostor zaradi potrebe po zdravstveni negi in odvisnosti od nje socialnovarstvena institucija. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako negovalni kader posebnih socialnovarstvenih zavodov zagotavlja pomoč stanovalcem v izvajanju individualnih potreb s poudarkom na zadovoljevanju fizičnih, psiholoških in socialnih potreb. Ugotoviti smo želeli tudi njihovo samooceno ustreznosti strokovnega znanja za zagotavljanje individualnih potreb stanovalca in starostnika. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 221 zaposlenih, ki delajo v negovalnem timu v petih posebnih socialnovarstvenih zavodih. Rezultati ankete so pokazali, da imajo anketiranci za zagotavljanje individualnih potreb posamezne življenjske aktivnosti različna strokovna znanja ter da zaposlenim v negovalnem timu ne uspe vedno zadovoljiti vseh individualnih potreb stanovalcev. Strokovnemu znanju za izvajanje zdravstvene nege zaposleni v negovalnem timu pripisujejo zelo veliko pomembnost.
Ključne besede: starost, staranje, zdravstvena nega, socialna oskrba, institucija, posebni socialnovarstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 1994; Prenosov: 296
Celotno besedilo (1,22 MB) |
