| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomoč negovalnega kadra starostnikom pri individualnih potrebah v posebnem socialnovarstvenem zavodu
Stanka Vozlič, 2012, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu je obravnavan temeljni družbeni proces - proces staranja, ki je globalen in sodi med najpomembnejše značilnosti človeške civilizacije na začetku tretjega tisočletja. Starostnik je obravnavan v teoretično sociološkem in zdravstvenem kontekstu v odnosu z okoljem, ko je njegov nov življenjski prostor zaradi potrebe po zdravstveni negi in odvisnosti od nje socialnovarstvena institucija. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako negovalni kader posebnih socialnovarstvenih zavodov zagotavlja pomoč stanovalcem v izvajanju individualnih potreb s poudarkom na zadovoljevanju fizičnih, psiholoških in socialnih potreb. Ugotoviti smo želeli tudi njihovo samooceno ustreznosti strokovnega znanja za zagotavljanje individualnih potreb stanovalca in starostnika. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 221 zaposlenih, ki delajo v negovalnem timu v petih posebnih socialnovarstvenih zavodih. Rezultati ankete so pokazali, da imajo anketiranci za zagotavljanje individualnih potreb posamezne življenjske aktivnosti različna strokovna znanja ter da zaposlenim v negovalnem timu ne uspe vedno zadovoljiti vseh individualnih potreb stanovalcev. Strokovnemu znanju za izvajanje zdravstvene nege zaposleni v negovalnem timu pripisujejo zelo veliko pomembnost.
Ključne besede: starost, staranje, zdravstvena nega, socialna oskrba, institucija, posebni socialnovarstveni zavod
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1308; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Model organiziranosti terapevtskih aktivnosti v posebnem socialno varstvenem zavodu
Andreja Homan Ban, 2014, magistrsko delo

Opis: Profesor Heinrich Ullrich je glasbeni terapevt in logoterapevt, ki je pred štiridesetimi leti začel razvijati terapevtska glasbila in barvni notni sistem, s pomočjo katerega lahko igrajo tudi osebe s posebnimi potrebami, ki pa na klasična glasbila ne morejo igrati. V magistrski nalogi je predstavljena glasbena skupina Barve sveta, katero je ustanovila avtorica magistrske naloge ter deluje znotraj posebnega socialno varstvenega zavoda v Republiki Sloveniji. Glasbena skupina Barve sveta uporablja metode profesorja Ullricha že dvanajst let. Predstavljen je model organiziranosti terapevtskih aktivnosti ter organizacija koncerta ob deseti obletnici delovanja glasbene skupine. Na vzorcu dvajsetih stanovalcev, članov glasbene skupine Barve sveta, smo vrednotili in preučevali učinke skupinskih glasbeno-, gibalno- in plesnoterapevtskih aktivnosti kot metod dela pri delu z odraslimi ljudmi s posebnimi potrebami, to je oseb z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju, oseb s pogosto zmanjšano zmožnostjo prilagajanja v vsakodnevnem življenju. Nezadovoljiva komunikacija in vzpostavljanje medsebojnih odnosov z drugimi ljudmi jim ne omogočata vključevanja v širše okolje. Metodo kvantitativne analize s tehniko anketiranja stanovalcev smo uporabili za preverjanje stopnje zadovoljstva z načinom dela glasbene skupine, z učnimi vsebinami in z metodami dela. Izvedli smo metodo kvalitativne študije primera z odkritim opazovanjem vzpostavljanja kontaktov z drugimi osebami, sodelovanja pri terapevtskih aktivnostih in nastopih, počutja, preverjali napredek v znanju ter stopnjo zadovoljstva. Rezultati izvedene ankete o zadovoljstvu stanovalcev kažejo, da je stopnja zadovoljstva članov glasbene skupine z njenimi aktivnostmi zelo visoka. Trdimo, da so navedene terapevtske aktivnosti učinkovite in pozitivne pri delu z odraslimi osebami s posebnimi potrebami nasploh, saj omogočajo lažje vzpostavljanje kontaktov z drugimi osebami ter hitro in učinkovito vključitev v socialno okolje. Ugotavljamo zavzeto sodelovanje članov pri terapevtskih aktivnostih in nastopih ter napredek v znanju. Z glasbenimi, gibalnimi in plesnoterapevtskimi aktivnostmi razvijamo oblikovanje pozitivne samopodobe in samozavesti, spodbujamo ustvarjalnost in socialne spretnosti, oblikujemo vrednote in dobre navade ter zelo uspešno izboljšamo splošno počutje posameznika.
Ključne besede: poseben socialnovarstveni zavod, odrasle osebe s posebnimi potrebami, glasbena skupina Barve sveta, terapevtske aktivnosti
Objavljeno: 19.11.2014; Ogledov: 1022; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

3.
4.
Organizacijsko spreminjanje v zdravstveni negi je odvisno od vsake posamezne glavne medicinske sestre zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov
Bojana Filej, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Vsaka organizacija se mora čim hitreje odzivati na spremembe, ki jih povzroča okolje ali organizacija sama. Pri tem je pomemben vsak posameznikv organizaciji, prav tako tudi glavne medicinske sestre zdravstvenihin socialnovarstvenih zavodov, ki lahko s spremembo lastnega razmišljanja in hotenja pripomorejo k uspešnosti sprememb. Namen: Na osnovi Ovsenikovega sinusoidnega modela človeške akcijske refleksivnosti želimo ugotoviti, kako morajo glavne medicinske sestre razmišljati, da bi dosegle spremembe v zdravstveni negi. Metode: Raziskava ima značilnosti kvantitativne raziskave. V njej je sodelovalo 99 glavnih medicinskih sester slovenskih bolnišnic, zdravstvenih domov in socialnovarstvenih zavodov. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik in uporabili Ovsenikov sinusoidni model kot osnovo za spremembo razmišljanja glavnih medicinskih sester za doseganje sprememb v zdravstveni negi. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je v sistemumenedžmenta glavnih medicinskih sester v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih še veliko pomanjkljivosti - izobrazbena struktura, priprave na zasedbo delovnega mesta, kompetence glavnih medicinskih sester, izvajanje menedžmentskih funkcij. Za uspešno izvajanje organizacijskih sprememb je potrebno predvsem spremeniti razmišljanje glavnih medicinskih sester.
Ključne besede: glavna medicinska sestra, organizacijsko spreminjanje, zdravstveni zavod, socialnovarstveni zavod, sinusoidni model, zdravstvena nega
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 613; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici