| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Deinstitucionalizacija osebnostne oskrbe starostnikov
Eva Lenko, 2016, magistrsko delo

Opis: Staranje prebivalstva in s tem deleža starostnikov zahteva spremembe tudi na področju osebnostne oskrbe starostnikov. Kljub izrazito institucionalni usmerjenosti, je potrebno v smislu zagotavljanja pravice do neodvisnega in samostojnega življenja v starosti pričeti z uvedbo postopka deinstitucionalizacije, kot posledice ki jo predvideva dolgotrajna oskrba. Dolgotrajna oskrba mora združevati splošno dostopnost podpornih storitev uporabnikom, visoko stopnjo njihove kakovosti in dolgoročno finančno vzdržnost. Starostnikom je potrebno ponuditi čim širši nabor podpornih storitev, ki jim bodo pod finančno dostopnimi pogoji omogočale življenje v domačem okolju in s tem kasnejšo institucionalizacijo. V ospredje je potrebno postaviti starostnika, njegove potrebe in spoštovanje njegove volje in ga obravnavati kot enakopravnega člana naše družbe. Z deninstitucionalizacijo osebnostne oskrbe starostnikov bi starostnikom omogočili možnost, da se svobodno odločajo kje bodo koristil podporne storitve doma ali v instituciji. Kljub vsemu pa jim je potrebno zagotoviti nemoteno zdravstveno in socialno oskrbo, dostopno pod enakimi pogoji, možnost izbire med formalno in neformalno oskrbo, možnost namestitve v stanovanjske skupine, pri čemer pa ne sme priti do kršitev pravic do zdravstvene oskrbe in zmanjšanja kvalitete življenja starostnika. Celoten postopek bo spremljala celovita preobrazba, kamor se bodo morali poleg starostnikov vključevati tudi svojci, lokalna skupnost, izvajalci socialnovarstvenih storitev, izvajalci zdravstvenih storitev, prostovoljci, formalni in neformalni oskrbovalci, društva in drugi podporniki. Deinstitucionalizacija pomeni spremeniti pogled na staranje in starostnika. To pa ne pomeni, da institucij ne potrebujemo več. Institucije bodo še vedno imele pomembno vlogo pri izvajanju socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev za starostnike v tistih primerih, ko starostnik iz zdravstvenih, socialnih ali iz drugih razlogov ne bomo mogel ostati v domačem okolju, upoštevajoč starostnikove subjektivne in objektivne okoliščine. Deinstitucionalizacija bo doprinesla k preoblikovanju obstoječih institucij, kljub vsemu pa bo za institucijo pomenila uresničitev temeljnega koncepta pri zagotavljanju osebnostne avtonomije starostnika pri izbiri namestitve s čimer pa se zagotavlja pravica do kakovostne, primerne in varne oskrbe starostnika. Deinstitucionalizacija bo zagotavljala proces vzporednega razvoja raznovrstnih podpornih storitev, ki bodo dosegljive vsem uporabnikom s tem pa dolgoročno zmanjšala število institucionalnih namestitev.
Ključne besede: starostnik, deinstitucionalizacija, institucija, osebnostna oskrba, dolgotrajna oskrba, kakovostna oskrba, primerna in varna oskrba, formalna in neformalna oskrba, podporne storitve, socialnovarstvene storitve, zdravstvene storitve.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1191; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
PRESOJA KALKULACIJE STROŠKOVNE CENE OSKRBNEGA DNE ZA BREZDOMCA V ZAVETIŠČU ZA BREZDOMCE JAVNEGA ZAVODA SOCIO CELJE
Špela Kopriva, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, ki je hkrati poslovna raziskava, obravnava presojo kalkulacije stroškovne cene oskrbnega dneva za brezdomca v Zavetišču za brezdomce JZ SOCIO Celje. Del socialnovarstvenega programa oskrbe brezdomcev se financira iz namenskih sredstev MDDSZ in MOC, del sredstev za pokritje nastalih stroškov pa mora zavod zagotoviti iz drugih virov (v nasprotnem primeru izgubi pravico do izvajanja tovrstnega programa). Zato smo se odločili izračunati polno stroškovno ceno oskrbnega dneva za brezdomca v Zavetišču za brezdomce, nato pa jo zožiti za tiste stroške, ki jih pokrijejo namenska sredstva MDDSZ in MOC v izbranem obračunskem obdobju. Takšna zožena stroškovna cena oskrbnega dneva za brezdomca nam da informacijo o tem, koliko stroškov mora zavod pokriti iz drugih virov. Da bi zavodu olajšali delo pri računanju polne in zožene stroškovne cene oskrbnega dneva za brezdomce, smo JZ SOCIO Celje pripravili model v Microsoftovem orodju Excel in postopek izračuna prikazali opisno in nazorno po posameznih korakih.
Ključne besede: javni zavod, socialnovarstvene storitve, stroškovno računovodstvo, kalkulacija, polna stroškovna cena, zožena stroškovna cena
Objavljeno: 28.03.2014; Ogledov: 1430; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (697,14 KB)

3.
DELOVANJE CENTRA ZA SOCIALNO DELO, KADAR JE OTROK ŽRTEV NASILJA V DRUŽINI
Jovita Kovač, 2011, diplomsko delo

Opis: Marca l. 2008 je začel veljati Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki definira družinsko nasilje in vlogo ter naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil in javnih služb ter nevladnih organizacij, ki imajo zakonsko dolžnost prijaviti nasilje in kasneje sodelovati pri obravnavi žrtev nasilja. Zakonodaja določa posebno varstvo otrok, ki so žrtve nasilja tudi, kadar niso neposredno napadeni. V letih 2009 in 2010 sprejeti pravilniki, določajo pravila postopanja ob zaznavi družinskega nasilja za organe in organizacije, ki se najpogosteje srečajo s tovrstnim nasiljem in jim nalagajo dolžnost medsebojnega obveščanja in sodelovanja. Večinoma je reševanje te problematike le eno izmed delovnih področij pristojnih institucij, zato jim zakon predpisuje dolžnost prednostne obravnave nasilja v družini. Področje nasilja v družini ureja več zakonov in podzakonskih aktov, žrtev mora sprožati različne postopke pred različnimi institucijami za izstop iz nasilnega odnosa. Otroci večinoma nimajo procesne sposobnosti. V primerih, ko iz objektivnih razlogov otroka ne more zastopati starš, zakonodaja predvideva različne vrste zastopanja. Glavna vloga centra za socialno delo je koordinacija med vsemi institucijami pri pomoči in reševanju socialnih in materialnih stisk žrtve ter organizacija multidisciplinarnih timov. Center za socialno delo pomaga tako žrtvi, kot povzročitelju nasilja, preko socialnovarstvenih storitev. Kadar je žrtev družinskega nasilja otrok, center lahko ukrepa po družinski zakonodaji. Nov Družinski zakonik bo centrom odvzel pristojnost za odločanje o odvzemu otrok staršem, prinesel pa bo nekatere nove ukrepe za pomoč ogroženim otrokom.
Ključne besede: družinsko pravo, nasilje v družini, otrok, otrokove pravice, center za socialno delo, socialnovarstvene storitve, ukrepi po družinski zakonodaji, multidisciplinarno sodelovanje
Objavljeno: 20.01.2011; Ogledov: 3247; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (431,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici