1. VLOGA ŠOLE PRI ZMANJŠEVANJU UČINKOV REVŠČINEJosipa Horvat, 2016, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicije in različne teorije revščine. Pojasnili smo odnos in razliko med revščino in socialno izključenostjo ter predstavili podatke o revščini in socialni izključenosti v Sloveniji. V nadaljevanju smo pojasnili, kako revščina prizadeva kakovost življenja ter razvojne in izobraževalne možnosti. Posebno pozornost smo namenili vlogi šole pri zmanjševanju učinkov revščine. Tukaj smo se ukvarjali s splošnimi načeli vzgoje in izobraževanja, vrednotami v šoli ter enakostjo oz. neenakostjo v izobraževanju. Osvetlili smo tudi pomembnost krepitve socialnega kapitala v šolah in vrtcih ter pomembnost sodelovanja med šolo in domom oz. učitelji, svetovalnimi delavci in starši. Na koncu smo pokazali, kako sta povezani šola in oblikovanje samopodobe ter osvetlili pomembnost prostovoljnega dela v šolstvu.
V empiričnem delu smo osvetlili socialno-ekonomski status (SES) učencev 9. razredov mariborskih osnovnih šol z vidika izobrazbe staršev ter materialnega in socialnega kapitala družine. V nadaljevanju smo se ukvarjali s prostočasnimi aktivnostmi učencev, učnim uspehom pri posameznih predmetih in reševanjem osebnih in učnih težav učencev v šoli. Zanimale so nas učenčeve poklicne aspiracije ter razlika med željami in možnostmi izbire srednje šole in opravljanja bodočega poklica. Na koncu smo ugotavljali, kakšen je vpliv staršev in učiteljev pri izbiri srednje šole učencev. Temeljni namen empirične raziskave je proučevanje povezanosti med socialno-ekonomskim statusom učencev 9. razreda na eni strani ter njihovo učno uspešnostjo in poklicno orientacijo na drugi strani. Ugotovili smo, da pri večini predmetov SES vpliva na učni uspeh. Ta razlika se pojavlja pri naravoslovnih predmetih, jezikih in zgodovini. Pri teh predmetih velja, da učenci z višjim SES dosežejo boljše ocene kot pa učenci z nižjim SES. Statistično značilna razlika obstaja tudi med poklicnimi aspiracijami in SES. Učenci z višjim SES težijo k temu, da se vpišejo na šole, ki prinašajo višjo stopnjo izobrazbe, kot učenci z nižjim SES.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, socialno-ekonomski status, socialni in ekonomski kapital, učni uspeh, poklicne aspiracije.
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 2649; Prenosov: 508
 Celotno besedilo (1,56 MB) |
2. USPEŠNOST OTROK V ŠOLI V POVEZAVI Z JEZIKOVNO SOCIALIZACIJO V ZGODNJEM OTROŠTVU S POUDARKOM NA DVOJEZIČNOSTIKristina Koter, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge Uspešnost otrok v šoli v povezavi z jezikovno socializacijo v zgodnjem otroštvu s poudarkom na dvojezičnosti je bil prikazati povezavo med jezikovno socializacijo otrok in njihovo uspešnostjo v šoli ter prav tako osvetliti, ali se tudi različna struktura dvojezičnosti pri otrocih izraža na njihovi šolski uspešnosti. V ta namen smo v teoretičnem delu prikazali šolo kot vzgojno-izobraževalno institucijo, opredelili lingvistični determinizem, torej govor, jezik in jezikovni kod ter njihovo povezavo z družbenim slojem in šolsko uspešnostjo ter na koncu prikazali še dvojezično izobraževanje na območju Pomurja. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na Dvojezični osnovni šoli I Lendava v šolskem letu 2014/2015. V raziskavo so bili vključeni vsi učenci 5. in 8. razredov, ki so bil prisotni na dan anketiranja. V vzorcu je tako sodelovalo 89 učencev. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja, s katerimi smo ugotavljali socialno-ekonomski status učencev, vprašanja s katerimi smo ugotavljali uspešnost v šoli, vprašanja kjer smo ugotavljali osebno vpletenost v dvojezični model uporabe jezikov ter na koncu še krajša pisna naloga, s katero smo ugotavljali jezikovno spretnost učencev. Vse štiri dejavnike (nivo socialno-ekonomskega statusa, nivo učne uspešnosti, nivo dvojezičnost ter nivo jezikovnih kompetenc) smo v empiričnem delu analizirali ter ugotavljali povezanost med določenimi spremenljivkami. Ugotovili smo, da obstaja povezava med socialno-kulturnim okoljem ter jezikovnimi kompetencami ter prav tako povezava med jezikovnimi kompetencami in uspešnostjo v šoli. Pri dejavniku dvojezičnosti nismo uspeli prikazati povezave med pretežno uporabo madžarskega jezika in uspešnostjo v šoli. Smo pa preverjali in dokazali statistično pomembno povezanost med dvojezičnostjo in jezikovnimi kompetencami. Izkazalo se je, da imajo učenci, ki v domačem okolju uporabljajo pretežno madžarski jezik tudi nižji nivo jezikovnih kompetenc v slovenščini.
Ključne besede: lingvistični determinizem, uspešnost v šoli, socialno-ekonomski status, jezikovne kompetence, dvojezičnost
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1333; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,66 MB) |
3. Razlike v sodelovanju vzgojiteljev in staršev v okoljih z različnim socialno-ekonomskim statusomIrena Janžekovič Žmauc, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Vzgoja otrok v vrtcu ni mogoča brez sodelovanja s starši, saj predstavlja dopolnilo družinski vzgoji. Eden od dejavnikov, ki vpliva na sodelovanje vzgojiteljev in staršev, je socialno-ekonomski status staršev. Z empirično raziskavo smo na dveh območjih slovenskih statističnih regij, ki se razlikujeta v socialno-ekonomskem statusu, preverili, ali obstajajo razlike v oblikah in pogostosti sodelovanja vzgojiteljev in staršev. Ugotavljamo, da vzgojitelji iz okolja z nižjim socialno-ekonomskim statusom pogosteje sodelujejo s starši v nekaterih formalnih in neformalnih oblikah sodelovanja kot vzgojitelji iz okolja z višjim socialnoekonomskim statusom.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, sodelovanje s starši, formalne oblike, neformalne oblike, pogostost sodelovanja, socialno-ekonomski status okolja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1939; Prenosov: 262
Celotno besedilo (712,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. KVALITETA ŽIVLJENJA GOJENCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU VIŠNJA GORABrigita Langerholc, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga govori o kvaliteti življenja gojencev v Vzgojno - izobraževalnem zavodu (VIZ) v Višnji Gori. Ko govorimo o kvaliteti življenja, nas predvsem zanima kako in v kakšnih življenjskih pogojih živijo gojenci v vzgojno - izobraževalnem zavodu.
Teoretični del diplomske naloge govori o čustveni in vedenjski motnji, ki spremlja otroke oz. mladostnike, da so vključeni v vzgojno - izobraževalni zavod, o težavnostnih stopnjah te motnje in o vzgojnih programih.
Praktični del zajema raziskavo med anketiranimi gojenci Vzgojno - izobraževalnega zavoda Višnja Gora.
Ključne besede: VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNI ZAVOD, OTROCI IN MLADOSTNIKI S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI, KVALITETA ŽIVLJENJA, MATERIALNO - SOCIALNO OKOLJE IN DRUŽINSKI STATUS.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2009; Ogledov: 4023; Prenosov: 296
Celotno besedilo (391,92 KB) |
