| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini
Anja Kolak, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je opredeliti ključne dejavnike tveganja za radikalizacijo posameznika, umestitev ranljivih skupin socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini v proces radikalizacije ter na podlagi empiričnih izsledkov raziskave za obe ranljivi skupini predlagati indikatorje za prepoznavanje radikalizacije. Metode: Raziskovalna metodologija je kombinacija kabinetnega in terenskega dela. Del s pregledom znanstvene literature je namenjen teoretičnemu razumevanju fenomena radikalizacije, terensko delo z izvedbo intervjujev pa pridobivanju informacij o zaznavanju radikalizacije. Intervjuje smo izvedli s predstavniki državnih institucij v Republiki Sloveniji, ki pokrivajo področje zaposlovanja, družinske politike in izvajajo socialnovarstvene storitve, za analizo percepcije radikalizacije laične javnosti pa smo izvedli spletno anketo med študenti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Rezultati spletne ankete kažejo, da so pri preprečevanju radikalizacije centri za socialno delo, nevladne organizacije in izobraževalne institucije srednje učinkoviti. Intervjuvanci področja radikalizacije in nasilnega ekstremizma ne poznajo dobro, sam pojem radikalizacije pa pomensko povezujejo z drugimi bolj prepoznavnimi oziroma tradicionalnimi oblikami nasilja, kot so fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje. Dejavnikov tveganja za radikalizacijo socialno ogroženih oseb in udeležencev nasilja v družini ni mogoče obravnavati ločeno, saj gre za tesno povezanost in prepletanje različnih skupin dejavnikov kot tudi posameznih dejavnikov znotraj posamezne skupine. Brezposelnost je v povezavi z nasiljem v družini del širšega konteksta okoliščin, ki jih skupaj oblikujejo socialno-psihološki, splošno družbeni in socialno-ekonomski dejavniki, tako lahko iste ali podobne indikatorje za prepoznavanje radikalizacije identificiramo v obeh ranljivih skupinah. Omejitve/uporabnost raziskave Kljub visoki odzivnosti intervjuvancev smo zajeli majhen del svetovalcev in strokovnih delavcev, zato rezultatov ne moremo posploševati na celoten sistem obravnave radikalizacije znotraj sistema Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Praktična uporabnost: Z raziskavo smo identificirali indikatorje za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini. Rezultati raziskave so lahko dobra osnova za umestitev indikatorjev za preprečevanje radikalizacije v že aktualne Strokovne smernice za obravnavo nasilja v družini oziroma v druge zakonske in siceršnje pravne okvire, ki urejajo podobna področja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek bralcu predstavi rezultate analize percepcije radikalizacije izbranih deležnikov in laične javnosti, ki v Sloveniji še ni bila narejena. Predlagani indikatorji lahko pomembno prispevajo k celostnemu pristopu prepoznavanja in preprečevanja radikalizacije v Sloveniji.
Ključne besede: socialno ogroženi, brezposelni, nasilje v družini, dejavniki tveganja, indikatorji radikalizacije
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 671; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Model socialnega podjetništva na primeru organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji
Katja Zajko, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Socialno podjetništvo in ponovna uporaba postajata vse pomembnejši področji proučevanja, saj vzpostavljata inovativne pristope k reševanju socialnih in okoljskih problemov ter oblikujeta nove poslovne modele. Število in raznovrstnost modelov, ki jih zasledimo v literaturi, implicirata na številne dejavnike ter mnoge deležnike vzpostavitve in delovanja socialnih podjetij in organizacij za ponovno uporabo. Nedorečenost obstoječih modelov se nanaša predvsem na pomanjkljivo vsebinsko opredelitev odnosov med ključnimi deležniki tako v socialnem podjetništvu kot tudi pri ponovni uporabi ter odsotnost povezave ključnih dejavnikov, ki so pomembni za vzpostavitev in delovanje organizacije za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje. Zato je bil glavni namen študije raziskati, kateri so tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev socialnega podjetništva in vzpostavitev dejavnosti ponovne uporabe, jih identificirati ter združiti v okviru disertacije. Posebno pozornost smo namenili oblikovanju nabora pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bo organizacija za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje, lahko uspešno delovala. Rezultati raziskave teoretičnega dela predstavljajo razvoj novega celovitega modela, v okviru katerega smo identificirali pet ključnih dejavnikov vzpostavitve organizacije za ponovno uporabo: ponudbo, povpraševanje, mreženje, lokalno skupnost in institucionalni okvir. V drugem delu doktorske disertacije smo razviti teoretični model analizirali v okviru študije primera socialnega podjetja Recosi v Sloveniji. Poudarek je bil na empiričnem testiranju treh ključnih dejavnikov, ki smo jih v doktorski disertaciji opredelili za bistvene. Ti so: mreženje, povpraševanje in lokalna skupnost. Rezultati raziskave dejavnika mreženja so pokazali, da je socialno podjetje Recosi v Sloveniji vključeno v mednarodno socialno franšizo, kar je v skladu z opredeljenim v teoretičnem modelu. Dejavnik povpraševanja smo preverili na vzorcu 600 naključno anketiranih Slovencev in na osnovi rezultatov empirične raziskave med drugim ugotovili, da več kot 50 % Slovencev že kupuje rabljene izdelke. Ugotovili smo tudi, da obstajata dve skupini kupcev, ki imata izražene preference do nakupa rabljenih izdelkov, ter tako empirično potrdili dejavnik povpraševanja, ki smo ga vsebinsko opredelili v teoretičnem modelu. Na koncu smo na vzorcu šestih lokalnih skupnosti, v katerih so že vzpostavljene organizacije za ponovno uporabo, preverili še dejavnik lokalne skupnosti. Ugotovili smo, da imajo lokalne skupnosti pozitiven odnos do vzpostavitve organizacij za ponovno uporabo, vendar pa se še vedno ne zavedajo, da je njihova podpora bistvena za vzpostavitev in delovanje organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji. Zato bo lokalne skupnosti treba bolj ozavestiti in jasneje opredeliti njihovo vlogo pri vzpostavitvi organizacij za ponovno uporabo, ki je ključna za delovanje, kot izhaja iz ugotovitev teoretičnega modela. Spoznanja raziskovalnega dela o ključnih dejavnikih, ki jih poudarja disertacija, omogočajo razumevanje nekaterih pogosto prezrtih dognanj glede razvoja organizacij za ponovno uporabo, ki delujejo kot socialna podjetja. Teoretična opredelitev modela odpira možnosti za prihodnje empirične raziskave, predvsem raziskavo ključnega dejavnika ponudbe, ki ga v naši doktorski disertaciji nismo preverjali.
Ključne besede: socialno podjetništvo, ponovna uporaba, organizacije za ponovno uporabo, model, dejavniki, mreženje, lokalna skupnost, ponudba, povpraševanje
Objavljeno v DKUM: 28.05.2019; Ogledov: 1068; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

3.
Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin
Arjana Savarin, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednji cilj in tudi namen diplomskega dela z naslovom Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin je bil nazorno in celostno predstaviti fenomen reformsko-pedagoškega gibanja in koncepta reformske pedagogike v okviru pedagoškega in tudi širšega družbenega diskurza. Najprej smo želeli dokazati, da so spremembe, pobude oz. reforme na področju vzgoje in izobraževanja vedno pogojene z družbenimi spremembami oz. s specifičnim družbeno-političnim ozadjem. Ravno zaradi tega smo naprej proučili specifično družbeno-politično ozadje, ki je spodbudilo k nastanku reformsko-pedagoškega gibanja, ki se je navezovalo predvsem na: birokratizacijo življenjskih razmer in s tem tudi šolstva, vpliv gospodarske politike liberalnega kapitalizma na povečanje razslojenosti in revščine prebivalstva, kasneje pa tudi posledice prve svetovne vojne in oblikovanje novih nacionalnih držav in gibanj ter gospodarska kriza v 30. letih prejšnjega stoletja. Podrobneje smo opisali skupno vizijo reformsko-pedagoškega gibanja, ki je, kljub številnim različnim smerem in konceptualnim modelom, vključevala: željo po »novi« vzgoji in »novi« humanejši družbi, šolo po meri otroka, zavzemanje za humanizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa in odnosa med učitelji in učenci, prepričanje v otrokovo dobro naravo, spodbujanje otrokove aktivnosti, samoiniciativnosti in svobode, upoštevanje faz otrokovega razvoja, zavračanje rigidnih učnih metod in načrtov itd. Opozorili smo tudi na nekatere druge pomembne, a pogostokrat zamolčane značilnosti reformsko-pedagoških konceptov, in sicer na: njihovo heteronomnost pojavnih oblik, njihovo paradoksalnost v zvezi s formulacijo »moderno – konservativno«, njihovo specifično navezanost na določen družbeno-zgodovinski in tudi politični kontekst oz. razmere, na njihova razhajanja v teoriji in praksi, na njihove probleme s prožnostjo in neenotnostjo vsebine. Osrednjo pozornost smo namenili proučevanju pojava reformsko-pedagoškega gibanja med obema vojnama na Slovenskem in v zvezi s tem želeli opozorili na ključen doprinos le-tega v okviru izoblikovanja slovenske znanstvene pedagogike. Nazadnje pa smo se posvetili tudi problemom, ki ga je znotraj pedagoške vzgojne paradigme povzročila kritika avtoritete in uveljavljanje koncepta permisivne vzgoje v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v ZDA, konec 80. in v 90. letih pa tudi v Sloveniji. Posledice, ki so nastale v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme neodvisno od avtoritete in pod okriljem permisivne vzgoje, pa so v neposredni pedagoški praksi povzročile: pomankanje učiteljske avtoritete, porast medvrstniškega nasilja in težave učencev pri spoštovanju šolskih pravil. Podali smo tudi nekatere rešitve v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme v okviru spreminjanja forme avtoritete v prihodnosti.
Ključne besede: naturalizem, senzualizem, reformsko pedagoško gibanje, reforma šole, vzgoja in izobraževanje, alternativni pedagoški koncepti, »stara« šola, »nova« šola, herbartizem, progresivna pedagogika, reformska pedagogika, duhoslovna pedagogika, »naravna« vzgoja, kulturna pedagogika, socialno-kritična pedagogika, pedagoška sociologija, delovna šola, mladinoslovje, družbeno-politični dejavniki, modernost, konservativnost, protislovnost, avtoriteta, permisivna vzgoja, patološki narcis, Ojdipov kompleks družbeni karakter
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1473; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

4.
PREHRANJEVALNE NAVADE PREJEMNIKOV DENARNE SOCIALNE POMOČI
Barbara Štiblar, 2016, magistrsko delo

Opis: Pomembno dejstvo, ki me je pripeljalo k izbiri teme za magistrsko nalogo je, da revščina vedno bolj narašča. In kar samo po sebi se postavlja vprašanje, koliko pomena ljudje, ki živijo pod pragom revščine posvečajo zdravi prehrani. Dejstvo je, da je kvalitetna prehrana bistvenega pomena za spodbujanje zdravega načina življenja in blaginje. Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje vpliva na boljšo kakovost življenja, nasprotno pa neustrezna prehrana vodi v povečano dovzetnost za bolezni. V magistrski nalogi sem se osredotočila na prehranjevanje prejemnikov denarne socialne pomoči. Denarna socialna pomoč je minimalni znesek, za katerega država smatra, da je dovolj visok za preživetje. Sploh tisti, ki se s tem ukvarjamo pa vemo, da temu ni tako. Zanimali so me tipični vzorci prehranjevanja teh ljudi, dejavniki, ki vplivajo na nakup hrane, njihovo zdravo oz. nezdravo prehranjevanje ter zdravo prehranjevanje v povezanosti z lastništvom vrtov. V teoretičnem delu naloge sem najprej predstavila dejavnike, ki vplivajo na vedenje porabnikov (torej tudi prejemnikov denarne socialne pomoči pri nakupu hrane). Podrobneje sem opisala notranje in zunanje dejavnike. Nadalje sem se osredotočila na prehrano – pomen zdrave prehrane, kakšna je zdrava prehrana, kakšne so prehranjevalne navade v Sloveniji. Na koncu teoretičnega dela pa je podrobno predstavljeno delo Centra za socialno delo, socialni transferji in denarna socialna pomoč. V drugem delu magistrske naloge je podana empirična raziskava, katero sem izvedla z metodo anketiranja. V anketi je sodelovalo 106 prejemnikov denarne socialne pomoči, od tega je bilo 99 vprašalnikov veljavnih in to je število, ki predstavlja vzorec analize. Preverjala sem štiri hipoteze, zanimalo me je namreč ali obstajajo tipični vzorci prehranjevanja pri prejemnikih denarne socialne pomoči (torej pri ljudeh, ki so finančno zelo omejeni), ali ima pri teh ljudeh največji vpliv na nakup hrane cena, ali se večina prejemnikov denarne socialne pomoči ne prehranjuje zdravo in ali se tisti, ki imajo vrtove prehranjujejo bolj zdravo, kot tisti, ki jih nimajo. Podatke sem tabelarično in grafično prikazala z uporabo računalniških programov Word in Excel. Rezultati so bolj ali manj pričakovani in kažejo, da obstajajo določeni vzorci prehranjevanja prejemnikov denarne socialne pomoči. Med drugim je zanimivo to, da imajo le redki več kot tri obroke na dan. Analiza je v skladu s pričakovanjem pokazala tudi, da je najpomembnejši dejavnik pri nakupu hrane cena, med najmanj pomembnimi dejavniki pa sta, da je hrana zdrava in slovenska. Mogoče je nekoliko presenetljiv rezultat, da se kljub vsem domnevam prejemniki denarne socialne pomoči prehranjujejo zdravo. K temu pripomore velik odstotek ljudi, ki poseduje vrt, saj si tako zelenjavo pridelajo doma. In tukaj sem ugotovila tudi povezavo med lastništvom vrtov in zdravo prehrano. Tisti, ki imajo vrt se namreč prehranjujejo bolj zdravo, kot tisti, ki vrta nimajo.
Ključne besede: notranji in zunanji dejavniki vedenja porabnikov, zdrava prehrana, center za socialno delo, denarna socialna pomoč
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 1626; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
Telesna samopodoba v medkulturni perspektivi - vpliv medijev
Lucija Čevnik, Bojan Musil, Andrej Fištravec, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V medkulturni raziskavi, ki je vključevala študentsko populacijo iz Slovenije in muslimanskega dela Srbije, smo ugotavljali vpliv modnih medijev ter različnih socialno-demografskih dejavnikov (spol, socialnoekonomski status, izobrazba staršev, kraj bivanja, ITM) na posameznikovo telesno samopodobo in telesne ideale. Rezultati so pokazali različnosti v dojemanju telesa in še posebej vrednotenju lastne postave med obema socialnokulturnima okoljema ter potrdili vpliv določenih dejavnikov (spol, izobrazba staršev, ITM, modni mediji) na posameznikovo percepcijo lastne telesne postave. Iz rezultatov analize smo ugotovili, da frekvenca izpostavljenosti modnim medijem nima neposrednega vpliva na nezadovoljstvo z lastno telesno postavo.
Ključne besede: medkulturne študije, psihologija, telesna samopodoba, ideali, modni mediji, indeks telesne mase, socialno-demografski dejavniki, nacionalno-etnične skupine
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1676; Prenosov: 118
URL Povezava na celotno besedilo

6.
VZROKI MLADOLETNIŠKEGA PRESTOPNIŠTVA IN UKREPI ZA NJEGOVO PREPREČEVANJE
Sabina Matija, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava mladoletniško prestopništvo. Osredotoča se na vzroke in ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjševanje prestopništva mladih. Pozornost je posvečena še obravnavi tako mladoletnih storilcev kaznivih dejanj kot mladoletnih storilcev prekrškov. Mladoletniško prestopništvo obsega kazniva dejanja in druge oblike deviantnega, negativnega odklonskega vedenja otrok in mladoletnikov, vendar je pri nas sprejeto ožje pojmovanje omenjenega pojava. Po tem konceptu obravnava kazenska zakonodaja samo kazniva dejanja mladoletnikov, torej ravnanja, ki jih kazenski zakonik določa kot kazniva in jih storijo mladoletniki (to so praviloma osebe med 14. in 18. letom starosti). Izključena so kazniva dejanja, ki jih storijo otroci (osebe do 14. leta starosti) in vsa ravnanja mladoletnikov, ki so sicer odklonska, niso pa kazniva. Sodišča obravnavajo mladoletne storilce kaznivih dejanj v prirejenem kazenskem postopku, ostale mladoletne storilce nekaznivih a odklonskih dejanj pa obravnavajo nekazenski (sodni ali upravni) organi. Dejavniki tveganja ali vzroki za prestopniško vedenje mladoletnikov povečujejo možnost za razvoj takšnega vedenja. Nekatere teorije posplošujejo pomen posameznega dejavnika, vendar je večinsko mnenje, da na mladoletniško prestopništvo vplivajo številni, med seboj povezani dejavniki, ki izhajajo iz širšega ali ožjega družbenega ali mladoletnikovega okolja, iz splošnih socialnih in ekonomskih razmer ter iz osebnih lastnosti mladoletnika. Potrebno je upoštevati njihovo součinkovanje, saj se pogosto pokaže učinek šele v medsebojni povezavi. Kljub temu ima nedvomno najpomembnejši vpliv družina, ki bistveno vpliva na razvoj otrokove percepcije. Družina pomembno vpliva na razvoj otroka, na njegovo zaznavanje kaj je prav in kaj ne in ima tako zelo pozitiven vpliv. Po drugi strani pa neurejene družinske razmere (slaba vzgoja, odsotnost mej in nadzora, pomanjkanje čustvenih vezi) prispevajo na nastanek prestopništva. Pomemben dejavnik so tudi vrstniki, saj ko začne popuščati vpliv staršev je družba tista, ki ima vedno večji vpliv na posameznika. Mladoletne storilce kaznivih dejanj in mladoletne storilce prekrškov je potrebno obravnavati na specifičen način, predvsem zaradi njihove stopnje osebnega razvoja ter dovzetnosti za vplive okolja. S posebno vrsto kazenskih sankcij se skuša mladoletniku zagotoviti vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj ter pomoč pri ponovni vključitvi v življenje. Pri tem ima pomembno vlogo tudi center za socialno delo, ki sodeluje s sodiščem. V okviru preprečevanja oziroma zmanjševanja mladoletniškega prestopništva je potrebna sprememba ali odprava vzrokov, okoliščin in situacij, ki vplivajo na njegov razvoj. Učinkovito ukrepanje zahteva predvsem poznavanje vzrokov in preventivno dejavnost vseh pristojnih institucij ter njihovo sodelovanje.
Ključne besede: mladoletnik, mladoletniško prestopništvo, dejavniki tveganja, mladoletni storilci kaznivih dejanj, mladoletni storilci prekrškov, center za socialno delo, preprečevanje mladoletniškega prestopništva
Objavljeno v DKUM: 24.04.2013; Ogledov: 2667; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (589,15 KB)

7.
8.
VPLIV UČENJA IN POUČEVANJA MATEMATIKE NA REZULTATE NA NACIONALNEM PREVERJANJU ZNANJA V NEKATERIH SLOVENSKIH REGIJAH
Polona Dovečar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vpliv učenja in poučevanja matematike na rezultate na nacionalnem preverjanju znanja v nekaterih slovenskih regijah so prikazane metode in oblike dela pri pouku matematike, dejavniki učne uspešnosti, socialno-ekonomski dejavniki, družinsko okolje, pomen preverjanja in ocenjevanja znanja in pomen nacionalnega preverjanja znanja. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako učenje in poučevanje matematike vplivata na rezultate na nacionalnem preverjanju znanja, primerjati pristope učiteljev Osrednjeslovenske, Podravske in Pomurske regije pri poučevanju ter spoznati odnos in stališče ravnateljev osnovnih šol do nacionalnega preverjanja znanja. V teoretičnem delu smo opredelili namen, cilje in organizacijo nacionalnega preverjanja znanja v Sloveniji ter opisali motivacijske in socialno-ekonomske dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost učenca. V nadaljevanju smo se osredotočili na učiteljeve didaktične odločitve pri pouku matematike, pri čemer smo izpostavili učne oblike in metode ter njihovo uporabo in pomen. Posebno pozornost smo namenili tudi preverjanju in ocenjevanju znanja pri pouku matematike ter podrobneje opisali poznavanje in uporabo Gagnejeve taksonomije. Na koncu je predstavljeno ustno in pisno ocenjevanje znanja. V empiričnem delu diplomske naloge so prikazani rezultati, ki kažejo, da učitelji matematike premalo povezujejo matematične vsebine s primeri iz vsakdanjega življenja, premalo pa je tudi medpredmetne povezave. Statistično značilne razlike med regijami v metodah poučevanja so se pokazale pri metodi reševanja problemov, pri metodi razlage in razgovora, nadalje pri uporabi sodobne informacijske tehnologije in pri učiteljevih zahtevah ob preverjanju in ocenjevanju znanja. Stališča ravnateljev do nacionalnega preverjanja znanja so si enotna v tem, da posamezna šola primerja rezultate na nacionalnem preverjanju znanja z dosežki v državi, večina ravnateljev pa tudi trdi, da se dosežki šole upoštevajo pri načrtovanju nadaljnjega dela.
Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, motivacijski dejavniki, socialno-ekonomski dejavniki, učne oblike, učne metode, preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, Gagnejeva taksonomija
Objavljeno v DKUM: 26.03.2012; Ogledov: 3315; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici