1. Temperament predšolskih otrok v povezavi z njihovim socialnim vedenjemTjaša Rola, Karin Bakračevič, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Namen naše raziskave je pojasniti vlogo otrokovega temperamenta v njegovem čustvenem in socialnem prilagajanju. Podatke smo pridobili z Vprašalnikom o socialnem vedenju otrok in z Vprašalnikom o otrokovem temperamentu. V raziskavo je bilo vključenih 144 otrok, starih od 36 do 79 mesecev. Rezultati so pokazali tendenco, da se živahnost pozitivno povezuje s pozunanjenjem težav, vendar ne statistično pomembno. Pokazalo se je, da so otroci, ki izražajo več negativnega čustvovanja, tudi bolj anksiozni, nismo pa potrdili pomembne povezave med negativnim čustvovanjem in agresivnostjo. Ugotovili smo, da se plašnost pozitivno povezuje s ponotranjenjem težav, prizadevni nadzor pa s socialno kompetentnostjo in sodelovanjem z odraslimi. Ključne besede: temperament, socialno vedenje, predšolski otroci Objavljeno v DKUM: 18.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (525,15 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Razredniki in vključevanje marginaliziranih skupin učencev v oddelčno skupnostAnja Smole, Tina Vršnik Perše, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: V prvem delu prispevka smo predstavili značilnosti marginaliziranih skupin učencev in vlogo razrednika pri vključevanju le-teh v oddelčno skupnost. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 381 razrednikov iz slovenskih osnovnih šol. V raziskavi smo ugotavljali, ali obstajajo statistično značilne razlike v lastni oceni usposobljenosti za delo z marginaliziranimi skupinami učencev, obsegu med izobraževanjem pridobljenega znanja o integraciji marginaliziranih učencev, obsegu izkuenj o vključevanju marginaliziranih skupin učencev in obsegu dodatnega dela pri vključevanju teh skupin učencev v oddelčno skupnost glede na delovno dobo, velikost kraja in stopnjo poučevanja razrednikov. Raziskali smo težavnost vključitve posameznih marginaliziranih skupin v oddelčno skupnost in ugotavljali mnenja razrednikov o uspešnosti strategij za integracijo teh skupin učencev v pouk. Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, marginalizirane skupine, socialno vključevanje, integracija, razredniki, oddelčna skupnost, osnovne šole Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (971,93 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Prenos podjetja na zaposlene in vrednost podjetjaErika Kemperle, 2025, magistrsko delo Opis: Tema te magistrske naloge se osredotoča na prenos podjetja na zaposlene ter njegov vpliv na vrednost podjetja. V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem okolju postaja delavsko lastništvo vse bolj relevantno, saj prinaša številne prednosti tako za zaposlene kot za podjetje kot celoto.
V nalogi smo obravnavali ključne probleme, povezane s prenosom lastništva in raziskovali, kako ta proces vpliva na zaposlene ter na vrednost podjetja pred in po implementaciji delavskega lastništva. Osredotočili smo se na vprašanja motivacije, pripadnosti in zavzetosti zaposlenih, ki so ključni dejavniki za uspešno delovanje podjetja.
V našem raziskovalnem delu smo preučili mnenja domačih in tujih avtorjev o vplivih lastništva zaposlenih na poslovanje, pri čemer smo analizirali domače podjetje pred in po uvedbi delavskega lastništva. Spoznali smo delovanje in poslovanje podjetja, analizirali in opisali njegovo okolje, zbrali potrebne podatke za ocenitev vrednosti podjetja in pripravili poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetja.
V magistrskem delu smo ocenili vrednost podjetja na podlagi podatkov iz obdobja 2001– 2005. Rezultati analize so pokazali, da bi bila pričakovana rast podjetja nižja od dejanske. Večji razlog za odstopanje je notranje lastništvo, ki je imelo pomembno vlogo pri oblikovanju strategije in poslovnih odločitev podjetja.
Ugotovitve magistrskega dela prispevajo k boljšemu razumevanju vpliva lastniške strukture na vrednost podjetja ter poudarjajo pomen notranjih deležnikov pri dolgoročni uspešnosti podjetja. Ključne besede: lastništvo zaposlenih, pridobivanje delnic, motivacija, organizacijska kultura, socialno podjetništvo, vrednost podjetja Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,16 MB) |
4. Pristojnosti državnih služb v primeru medvrstniškega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGregor Damiš, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali lahko z določenimi preventivnimi dejavnostmi v osnovni in srednji šoli preprečimo medvrstniško nasilje. Cilj je tudi ugotoviti, ali bi z večjo pristojnostjo določenih državnih organov v primeru medvrstniškega nasilja le-to začelo upadati. Diplomsko delo se osredotoča na pooblastila vsakega državnega organa, pri čemer so izpostavljene tudi morebitne pomanjkljivosti pooblastil v primeru medvrstniškega nasilja. Poseben poudarek je namenjen tudi neodzivnosti določenih državnih organov ob zaznavi medvrstniškega nasilja, saj posledično medvrstniško nasilje narašča. Pozornost je namenjena tudi raziskavi dejavnikov, ki prispevajo k nastanku medvrstniškega nasilja, ter kako socialni, psihološki in okolijski dejavniki vplivajo na dinamiko medvrstniških odnosov v šolskem okolju. Opisane so različne oblike medvrstniškega nasilja, kot so verbalno, fizično, socialno in elektronsko nasilje, ter kako se lahko le-te razlikujejo glede na vpletenost državnih organov. Poseben poudarek je namenjen tudi posledicam, ki lahko nastanejo, če državni organi ne odreagirajo učinkovito na medvrstniško nasilje, kakšen je vpliv na žrtve, njihove družine, pa tudi na širšo šolsko skupnost. V diplomsko delo je vključenih več intervjujev s strokovnjaki s področja medvrstniškega nasilja: delavka centra za socialno delo, sodnica Okrožnega sodišča Maribor, policist-vodja policijskega okoliša, učiteljica razrednega pouka. Zbrani odgovori so analizirani in predstavljeni v grafični obliki, pri čemer so podani komentarji na odgovore. Ključne besede: medvrstniško nasilje, državne službe, pristojnosti, center za socialno delo, policija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,49 MB) |
5. Obravnava poslovne uspešnosti kot dohodek iz delovnega razmerja s poudarkom na davčnem vidikuAlen Planinšec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je analizirana davčna ureditev plačila za poslovno uspešnost. Gre za
fakultativni del plače, ki ga določa 126. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za
davčno obravnavo ter za razumevanje plačila za poslovno uspešnost je tako relevanten tudi
delovnopravni vidik. Raziskani so najpogostejši ekonomski kazalniki, ki so uporabljivi za
vzpostavitev kriterijev in meril za presojo poslovne uspešnosti. Ker so kriteriji in merila za
poslovno uspešnost prepuščeni pogodbenim strankam je zato še toliko bolj pomembno, da je
v magistrskem delu analizirano, kaj poslovna uspešnost kot pojem sploh predstavlja. V ta
namen so tudi kratko raziskane uveljavljene pravne razlage s pomočjo katerih se ugotavlja
pravi pravni pomen relevantnih pravnih norm za obravnavano davčno področje magistrskega
dela. V kolikor iz kriterijev in meril ne bo razvidno, da so usmerjeni v dosego poslovne
uspešnosti, se tudi davčnopravno takšnega izplačila ne bo moglo davčno ugodneje
obravnavati v skladu z 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Skladno s tem so
analizirane spremembe davčno ugodnejše obravnave poslovne uspešnosti od njene vključitve
v ZDoh-2 dalje. Zakonodajna sprememba področnega davčnega predpisa, ki se nanaša na
drugačno obravnavo navedenega izplačila je bila uvedena z ZDoh-2R. Ugodnejša davčna
obravnava plačila za poslovno uspešnost se je tako pričela uporabljati za davčna leta, ki se
začnejo od vključno 1. januarja 2017.
Magistrsko delo se osredotoča na plačilo za poslovno uspešnost, ki z davčnega vidika sodi
med dohodke iz zaposlitve. Tako so analizirani dohodki iz zaposlitve in podrobneje predvsem
dohodki iz delovnega razmerja v smislu njihove davčne obravnave. Poslovna uspešnost kot
dohodek iz delovnega razmerja se pod določenimi pogoji ne vključuje v davčno osnovo za
odmero dohodnine. Analiziran je tudi obračun akontacije dohodnine v zvezi s tem, ter osnova
za plačilo prispevkov za socialno varnost. Plačilo za poslovno uspešnost se tako poroča
Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) na REK-O obrazcih, ki bodo prav tako
analizirani. Pri določitvi kriterijev in meril pa je potrebno upoštevati tudi prepoved
diskriminacije, kar bo prav tako raziskano v magistrskem delu Ključne besede: poslovna uspešnost, pravne razlage, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz
delovnega razmerja, kriteriji in merila, delavec, davčna osnova, dohodnina, prispevki za
socialno varnost, akontacija dohodnine, REK-O obrazci Objavljeno v DKUM: 07.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,31 MB) |
6. Socialno podjetništvo in mladi v Savinjski regiji: primerjalna analiza in razvoj priporočil na regijski ravniMaja Rehar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali socialno podjetništvo in podjetništvo mladih na evropski, nacionalni in regijski ravni. V teoretičnem delu smo najprej obravnavali osnove podjetništva v ekonomski teoriji in se nato posvetili vključujočemu podjetništvu, ki se osredotoča na ranljive skupine, kot so invalidi, starejši, priseljenci, ženske in mladi. V raziskavi smo strukturirano proučili podjetništvo mladih, saj so bili mladi vrsto let v javnih razpravah zapostavljeni. Obravnavali smo starostno kategoriziranje mladih in opredelili podjetniške izzive, s katerimi se mladi soočajo v večji meri kot preostali podjetniki. Ugotovili smo, da je uspeh mladih podjetnikov pomembno odvisen od nabora osebnih, družinskih, izobraževalnih in okolijskih dejavnikov. Nadaljevali smo s proučevanjem socialnega podjetništva, ki je razkrilo, da je zakonodaja v Sloveniji in Evropi usmerjena k spodbujanju socialnih podjetij s ciljem pozitivnega družbenega učinka, nepridobitnosti in reinvestiranju presežkov. Empirični del je sestavljen iz primarne raziskave in primerjalne analize. V okviru prve smo raziskali področje podjetništva mladih v Savinjski regiji, kjer so nas zanimali predvsem njihovi pogledi na podjetništvo, vključno s socialnim. Predvsem nas je zanimalo naslednje: odnos do finančnih in družbenih donosov podjetij, motivacijski dejavniki za podjetniško udejstvovanje, poznavanje socialnega podjetništva, prepreke, ki jih oddaljujejo od podjetniške namere in mnenje o delu Evropske unije. V drugem delu empiričnega dela magistrske naloge smo izvedli primerjalno analizo primarnih in sekundarnih podatkov. Primarni podatki so predstavljali izsledke prvega dela empiričnega raziskovanja, sekundarni podatki pa so bili pridobljeni iz raziskave Flash Eurobarometer (2023). S to primerjavo smo ugotavljali vzorčne povezave med primarnim in sekundarnim virom podatkov. Pri tem smo ugotovili, da kljub visoki ozaveščenosti mladi v Savinjski regiji, Sloveniji in tudi v Evropi izkazujejo zmerno zanimanje za socialno podjetništvo, predvsem zaradi pomanjkanja znanja in kapitala. Glavni zavirajoči dejavnik za podjetništvo med mladimi v Savinjski regiji, to je pomanjkanje kapitala ali sredstev za samozaposlitev, pa je bistveno višji v primerjavi s povprečjem Slovenije ter Evrope. Ta študija potrjuje, da so prizadevanja za spodbujanje podjetništva med mladimi ključna za razvoj dinamične in socialno odgovorne ekonomije. Ključne besede: socialno podjetništvo, socialno podjetje, podjetništvo mladih, vključujoče podjetništvo Objavljeno v DKUM: 16.07.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,42 MB) |
7. Vloga diferenciacije čustev pri izbiri in učinkovitosti socialnih strategij regulacije čustev : magistrsko deloInes Lešnik, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali dve socialni strategiji regulacije čustev, ki sta socialno deljenje in zatiranje izražanja čustev. Na učinkovitost in pogostost uporabe regulacije vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Osredotočili smo se na preučevanje posameznikove sposobnosti diferenciacije čustev kot možnega napovednika učinkovitosti in uporabe socialnih strategij regulacije čustev. Z metodo intenzivnega vzdolžnega načrta smo zbrali podatke udeležencev (N = 204), starih med 18 in 35 let (M = 22,11; SD = 3,12). Podatke smo zbirali šestkrat na dan po sedem dni s pomočjo mobilne aplikacije in jih analizirali z večnivojskim modeliranjem. Rezultati so pokazali, da je socialno deljenje učinkovito, medtem ko je zatiranje izražanja čustev neučinkovito. Dodatno smo ugotovili, da je diferenciacija čustev pomembna za napoved negativnega afekta. K napovedi pogostosti uporabe socialne strategije pomembno prispeva diferenciacija negativnih čustev. Po drugi strani pa je diferenciacija pozitivnih čustev statistično pomemben moderator odnosa med socialnim deljenjem in pozitivnim ter negativnim afektom. Ne glede na nivo diferenciacije posameznika je bilo socialno deljenje negativno povezano z negativnim afektom. Socialno deljenje je bilo povprečno bolj učinkovito, če je bila posameznikova diferenciacija čustev slabša, kar je bilo v nasprotju z našimi pričakovanji. Najverjetneje so pri uporabi socialnega deljenja v ozadju drugi notranji dejavniki. Potrdili pa smo, da posamezniki s slabšo diferenciacijo strategijo zatiranja izražanja čustev uporabljajo manj učinkovito kakor posamezniki z boljšo diferenciacijo tako negativnih kot pozitivnih čustev. Ključne besede: diferenciacija čustev, socialno deljenje, zatiranje izražanja čustev, negativni afekt, pozitivni afekt Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 32
Celotno besedilo (906,43 KB) |
8. |
9. Podjetniške namere prostovoljcev na športnih dogodkih - Primer OFEM Maribor 2023Maruša Markuš, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje podjetniške namere prostovoljcev na športnih dogodkih, pri čemer se osredotoča na prostovoljce na OFEM 2023 v Mariboru. Raziskava se nanaša na socialno podjetništvo, ki je usmerjeno v družbeno blaginjo. Pri tem poudarja vlogo neplačanega dela pri ustvarjanju družbene vrednosti.
Med 100 anketiranimi prostovoljci, večinoma mlajšimi od 30 let in ženskami, jih 54 ni imelo predhodnih izkušenj s prostovoljstvom, pri čemer je 60% prostovoljcev motivirala pridobitev potrdila Evropskega olimpijskega komiteja za podporo v nadaljnji karieri. Večina ne izraža podjetniških namer, saj 44 vprašanih še ni odločenih glede svoje morebitne podjetniške poti, medtem ko je le 36 odločenih, da bodo postali podjetniki.
Po analizi smo prišli do nekaterih drugih dodatnih ugotovitev, ki jih hipoteze niso obravnavale, na primer, da ima 28% vprašanih že svojo podjetniško idejo, 24% pa jih je že vključenih v neke podjetniške aktivnosti. Večina anketiranih prostovoljcev je mnenja, da je mreženje pomembno za podjetniški uspeh, kakor tudi redno zastavljanje lastnih ciljev in vizij za prihodnost.
Tekom raziskovanja smo bili osredotočeni zgolj na slovenske prostovoljce, tako da prostovoljcev iz drugih držav nismo obravnavali. V prihodnje bi bilo zanimivo raziskati, ali so prisotne kakšne razlike med slovenskimi in tujimi prostovoljci. Skozi našo raziskavo smo tudi zasledili, da nekatera področja povezav med prostovoljstvom in podjetništvom v literaturi še niso bila podrobneje raziskana in bi jih bilo v prihodnosti smiselno izpeljati in izpopolniti dosedanje znanje in ugotovitve. Ključne besede: prostovoljstvo, socialno podjetništvo, podjetniške značilnosti, podjetniške namere, športni dogodki, športni management Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 244; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,69 MB) |
10. Pomen sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja : magistrsko deloAna Vok, 2024, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge z naslovom Pomen sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja na podlagi analizirane literature opisujemo nasilje, vzroke zanj in njegove posledice, oblike nasilja ter nasilje v šolskem prostoru. Nadalje so predstavljeni delo šolske svetovalne službe, glavna področja in funkcije dela ter načela. Predstavljeno je delo šolske svetovalne službe v primerih nasilja in sodelovanje z zunanjimi institucijami, kamor spada tudi center za socialno delo, ki je opisan v nadaljevanju. Teoretični del je zaokrožen s teoretično analizo sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 164 šolskih svetovalnih delavcev iz cele Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da se šolski svetovalni delavci večkrat na leto ukvarjajo z različnimi oblikami nasilja, ki ga prijavijo na center za socialno delo. Večina šolskih svetovalnih delavcev dobi ustrezno pomoč in podporo s strani centra za socialno delo, kljub opaznim izboljšavam skozi leta pa še vedno opažajo precej težav pri sodelovanju. Ključne besede: šolska svetovalna služba, center za socialno delo, nasilje, šolski prostor, sodelovanje Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,39 MB) |