| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Nevladne organizacije, njihova pravna ureditev ter njihov pomen za nacionalno varnost
Anita Jerina, 2020, diplomsko delo

Opis: Varnost je pomembna tako na nivoju posameznika, kot tudi na nivoju naroda oziroma širše, globalno. Nacionalno varnost v Republiki Sloveniji opredeljuje Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Slovenija se srečuje s tremi vrstami varnostnih tveganj, in sicer z globalnimi, nadnacionalni in nacionalni viri ogrožanja nacionalne varnosti. V prvi vrsti za varnostni sistem skrbijo državni organi kot sta policija in vojska. Pri zmanjševanju tveganj, predvsem na področju socialne varnosti, pa imajo pomembno vlogo tudi nevladne organizacije. Nevladne organizacije so pravno organizirane kot društva, zavodi in ustanove. V diplomskem delu je podrobneje predstavljeno delovanje nevladnih organizacij na področju socialnega varstva, natančneje pa Društvo za nenasilno komunikacijo, ki je nevladna, humanitarna organizacija s statusom društva v javnem interesu.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, nacionalna varnost, nevladne organizacije, socialno varstvo
Objavljeno: 19.01.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Vloga patronažne medicinske sestre pri ugotavljanju in reševanju revščine na Kozjanskem
Darja Korošec, 2016, diplomsko delo

Opis: Revščina je kljub sodobnim pristopom družbe aktualen problem. Ljudje se spopadajo z njo povsod, še posebej pa so izpostavljena območja, ki so oddaljena od mest, saj je na podeželju industrija manj razvita, posledično pa imajo prebivalci manj možnosti za zaposlitev. Revščina ima mnogo negativnih vplivov, med drugim tudi na zdravje. Iz tega vidika je pomembno patronažno varstvo, ki s svojimi zaposlenimi pomaga pri odkrivanju revščine, mnogokrat pa se z zdravstveno-vzgojnim delom, vključevanjem inštitucij za pomoč socialno ogroženim družinam in s samo oporo posameznikom in družinam lahko pomaga k zmanjševanju tega družbenega problema. Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti, ali patronažne medicinske sestre pri svojem delu zaznajo pojav revščine in kako ob tem ravnajo.
Ključne besede: revščina, patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, zdravje, socialno ogrožene družine
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 638; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (759,46 KB)

3.
Prispevki za socialno varnost pri čezmejnem opravljanju dela
Tanja Magister, 2016, magistrsko delo

Opis: Dohodki posameznikov v Sloveniji so precej obremenjeni s prispevki za socialno varnost v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Pri čezmejnem opravljanju dela pa so posamezniki z vidika prispevkov za socialno varnost lahko v bistveno boljšem ali pa tudi bistveno slabšem položaju. Slovenska zakonodaja za napotene delavce na primer predpisuje izvzetje dela plače za delo v tujini iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost, v kolikor pa se posameznik vključi v socialno zavarovanje v tujini, je obremenitev delavca s prispevki za socialno varnost vsaj v večini evropskih držav nižja. Problem se pojavlja predvsem takrat, ko je posameznik predmet dvojnih prispevkov za socialno varnost (npr., ko je zaposlen in vključen v sistem socialnega zavarovanja v tujini, v Sloveniji pa je prostovoljno vključen v sistem obveznega zavarovanja, ter ko je zaposlen in vključen v sistem socialne varnosti v Sloveniji, medtem ko obstaja obveznost plačila prispevkov za socialno varnost tudi v drugi državi, kjer se delo (deloma) opravlja), kar bistveno zniža njegov neto dohodek. Na obremenitev posameznika dodatno vpliva davčna obravnava prispevkov za socialno varnost, ki se ne priznajo vedno za namene znižanja davčne osnove za odmero dohodnine posameznika. V zvezi s presojanjem ali plačani prispevki znižujejo davčno osnovo posameznika ali ne obstaja kar nekaj nejasnosti, kakor tudi v povezavi s postopki, povezanimi s poročanjem za namene prispevkov za socialno varnost, vključitvijo v zavarovanje, pridobivanjem konvencijskih potrdil itd. Izvajanje mednarodnih aktov s področja koordinacije sistemov socialne varnosti je tudi zaradi tega včasih oteženo, predvsem v primerih atipičnih oblik dela (podjemna pogodba, avtorska pogodba, začasno delo upokojencev itd.), čeprav se vprašanja odpirajo tudi pri čezmejnem opravljanju dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z izvajanjem tozadevne slovenske zakonodaje kakor tudi veljavnih mednarodnih aktov (bilateralnih sporazumov itd.) bi bilo to področje smiselno bolj ustrezno urediti, postopke v zvezi z izvajanjem navedenih predpisov pa poenostaviti in zavezancem tako omogočiti lažje uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje njihovih obveznosti.
Ključne besede: prispevki za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, čezmejno opravljanje dela, napotitev, zaposlitev v več državah
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1001; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

4.
Ovrednotenje programa »Laična pomoč družinam«
Klara Jerebic, 2016, diplomsko delo

Opis: V družinah, kjer člani ne zmorejo izpolnjevati svojih vlog, prihaja do konfliktov in težav, kar lahko ogrozi delovanje celotne družine. Socialno varstvo v Sloveniji poskuša konflikte družin preprečevati in reševati z različnimi programi in ukrepi. Center za socialno delo Ljutomer s pomočjo javnih del izvaja preventivni program Laična pomoč družinam. Gre za svetovalno delo, kjer se pomaga otrokom ter posredno vsej družini. Evalvacija programa Laična pomoč družinam pomaga spoznati, ali program zadovoljuje potrebe družin s težavami. Izvajalcem pomoči na domu in strokovnemu vodstvu omogoči kritičen pogled na svoje delo. Pokažejo se možnosti za izboljšave programa, ki lahko pozitivno vplivajo na njegov nadaljnji potek in reorganizacijo. V diplomski nalogi je predstavljen poskus ovrednotenja programa Laična pomoč družinam. Na podlagi strokovne literature smo določili kriterije in ga ovrednotili z modificiranim Modelom analize virov, postopkov, procesov in izidov, ki ga za socialne programe predlagajo Rode, Rihter in Kobal (2006). Podatki so zbrani z obširno dokumentacijo, konzultacijami, intervjuji in anketiranjem. V evalvacijo so bili vključeni vsi udeleženci programa: strokovno vodstvo, izvajalci, uporabniki in okolje, v katerem poteka. Program Laična pomoč družinam je dober način za preprečevanje socialne ogroženosti otrok. Preventiva je namenjena otrokom in mladostnikom ter dopolnjuje in korigira primarno socializacijo. Družine so s programom večinoma zadovoljne, zato obstaja večje povpraševanje zanj, kot ga CSD Ljutomer lahko zagotovi. Izvajalci pomoči na domu so dejanski nosilci programa. Družini dajejo vzgled in pokažejo drugačen način življenja. Spodbujajo njihovo samostojnost in jim svetujejo pri reševanju težav. Za odpravljanje razlik med izvajalci bi se morala uvesti dodatna usposabljanja in zagotoviti skupen didaktični material. Program bi bilo smiselno preoblikovati v javno službo s stalnimi izvajalci in drugačnim načinom financiranja.
Ključne besede: družina v težavah, center za socialno delo, pomoč na domu, socialno varstvo, evalvacija socialnovarstvenih programov
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 1556; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
AVTIZEM V PRAVU IN SODNI PRAKSI
Alena Gluhak, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti pravice, ki jih imajo osebe s spektroavtističnimi motnjami, pa tudi dolžnosti države, da takim osebam omogoči, da se lahko vključijo v družbo in vanjo prispevajo po svojih najboljših močeh. Na začetku je predstavljen avtizem, ki poleg opisa pojma in naštetih vrst zajema tudi zgodovinski opis, značilnosti te nevrološko – biološke motnje, morebitne vzroke, ki privedejo omenjene motnje in statistične podatke, ki kažejo na drastično povečanje števila avtističnih otrok in otrok z motnjami avtističnega spektra. V nadaljevanju je podrobneje predstavljena nacionalna zakonodaja, ki zajema področje zdravstva, socialnega varstva, starševskega varstva, vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja in drugih pravic, kot so davek in carine, davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila in oprostitev plačila za uporabo cest. Nadalje so v krajši obliki predstavljeni nekateri pomembnejši mednarodni pravni akti, ki na tem področju zavezujejo našo državo. Zadnje poglavje je namenjeno sodni praksi na domačih tleh, katere je do sedaj malo. Skozi analizo primerov ugotovimo, da vendarle obstaja povezava med avtizmom in cepljenjem ter da obstaja izredno močna biološka verjetnost, da so cepiva odgovorna za nastanek avtističnih motenj.
Ključne besede: avtizem, spektroavtistične motnje, otroci s posebnimi potrebami, zdravstvo, socialno varstvo, starševsko varstvo, vzgoja in izobraževanje, sodna praksa
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 830; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (452,06 KB)

6.
UPORABA INSTITUTA DRUŽINSKI POMOČNIK V PRAKSI
Klara Rendić Marin, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravica do zasebnosti je ustavna pravica vsakega posameznika. Osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, so prisiljene to svojo pravico deliti z najmanj še eno osebo, ki jim pomaga pri premagovanju fizičnih in drugih ovir do življenja dostojnega človeka. Bivanje invalidne osebe v institucionalnem varstvu pa samo še povečuje to izgubo zasebnosti in osebne komunikacije. Uvedba instituta družinskega pomočnika in možnost izbire med različnimi oblikami oskrbe ter pomoči predstavlja za osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, korak k bolj kakovostnemu življenju in njegovi lažji vključitvi v vsakdanje življenje. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu je uvodoma predstavljen sam pojem instituta družinski pomočnik, področje njegovega delovanja in bistvene naloge, ki jih zajema institut. Temu sledi opredelitev glede statusa instituta družinskega pomočnika, in sicer kako je sam institut zakonsko urejen in kako je zakonsko urejeno financiranje instituta družinskega pomočnika, predvsem, kako se to spreminja z novelami. Opredelimo se tudi glede njegove vloge v socialnem varstvu. Ne glede na vse prednosti izvajanja skrbi v domačem okolju se za osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, število družinskih pomočnikov zmanjšuje. Razloge takega trenda je vsekakor iskati v sami ureditvi statusa instituta družinskega pomočnika. Na koncu teoretičnega dela je pozornost usmerjena v pravice in socialno varnost družinskega pomočnika. Predstavljene so pravice družinskega pomočnika in njegova vključenost v socialna zavarovanja. V drugem raziskovalnem delu diplomskega dela so s pomočjo devetih anketnih vprašanj predstavljeni razlogi, prednosti oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na poseganje po uporabi instituta družinskega pomočnika v praksi.
Ključne besede: družinski pomočnik, socialno varstvo, invalidna oseba, oskrba v domačem okolju, pravica do zasebnosti, institucionalno varstvo.
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1634; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (303,65 KB)

7.
ODGOVORNOST REJNIKOV
Tara Bertoncelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Država nosi pomembno odgovornost, da otroke, ki iz različnih razlogov začasno ne morejo bivati pri svojih starših, premesti v nadomestno - rejniško družino, v kateri otrok biva in je deležen zanj primerne oskrbe, nege, vzgoje, podpore in ljubezni ter pozitivne družinske izkušnje nasploh, dokler se razmere v matični družini ne popravijo oziroma izboljšajo. Center za socialno delo (CSD) je kot nosilec javnih pooblastil odgovoren za odločitev v zvezi z odvzemom in oddajo otroka v rejništvo. V okvir te odločitve spada tudi dolžnost preverjanja pogojev in motivov ter primernosti kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti. Po sami namestitvi otroka v rejniško družino pa je CSD zadolžen še za opravljanje nadzora nad pravilnim izvajanjem rejništva, aktivno pomoč matični družini, otroku in rejniški družini, če ta pomoč potrebuje, ter sestavo individualne projektne skupine (IPS), na kateri se pripravi natančen načrt obravnave otroka in njegova nadaljnja oskrba, vzgoja in nega v rejniški družini. Diplomska naloga podrobno analizira institut rejništva in z njim povezane pojme. Osredotoča se na odgovornost in dolžnosti Centra za socialno delo v postopkih rejništva, vse od začetka pa do konca trajanja rejništva ter na odgovornost rejnikov in rejniške družine do otroka, CSD in matične družine.
Ključne besede: rejništvo, otrok, varstvo pravic, nasilje, matična družina, izvajanje rejniške dejavnosti, zakonodaja, center za socialno delo, odgovornost
Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 1008; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (663,69 KB)

8.
JAVNOFINANČNE OBVEZNOSTI POSLOVODNIH OSEB
Nuša Grubelnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Družba kot umetna pravna tvorba nima bioloških lastnosti, ki so potrebne za oblikovanje in izjavljanje pravnoposlovne volje. Zato to funkcijo opravi določen organ v družbi, ki ga družba pooblasti. Poslovodna oseba je oseba, ki je po ZGD-1 ali aktih družbe pooblaščena, da vodi posle družbe. Obveznosti poslovodne osebe pa nastanejo z vpisom v register in prenehajo z njegovim izbrisom. S samim vpisom v register pa še ne nastane obveznost obračuna in plačevanja prispevkov, ampak šele s prijavo v zavarovanje. V zavarovanje se poslovodno osebo prijavi glede na pravno podlago za opravljanje funkcije. Torej, glede na to ali poslovodna oseba opravlja delo na podlagi sklenjenega delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o poslovodenju se vključitev v socialno zavarovanje določa na podlagi šifer podlage za zavarovanje. Prispevki, ki jih plačujejo poslovodne osebe določajo zakoni: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Zakon za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje (ZZVZZ-M), Zakon za zavarovanje za starševsko varstvo (ZSDP-1) in Zakon za zavarovanje za primer brezposelnosti (ZUTD). Prispevki se plačujejo od zavarovalne osnove. Vse poslovodne osebe morajo svoje mesečne obračune oddajati na predpisanih obrazcih do 15. v mesecu. Ti obrazci pa se razlikujejo glede na podlago za prijavo v zavarovanje (REK-1, OPSVL). V skladu z 40. in 116.členom ZPIZ-2 pa je lahko tudi upokojenec poslovodna oseba in prejema delno pokojnino, vendar le če opravlja delo poslovodne osebe največ za 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
Ključne besede: poslovodna oseba, pogodba o poslovodenju, prispevki za socialno varstvo, zavarovalne podlage, davek od dohodka, obračun prispevkov
Objavljeno: 15.04.2016; Ogledov: 1006; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

9.
10.
ANALIZA VIŠINE DAJATEV OD RAZLIČNIH OBLIK PLAČILA ZA DELO
Darja Pogačar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih, ko naša življenja zaznamuje gospodarska kriza, se je povečala pomembnost plačila za delo z delavčevega stališča in višina porabljenih sredstev za plačilo delavca z delodajalčevega stališča. Delodajalec mora gledati na ekonomsko upravičenost zaposlitve novih delavcev. Pri tem so stroški podjetja zelo pomembni. Pri tem je potrebno upoštevati tudi delavčevo stališče. Delavcem so z zakonom zagotovljene minimalne pravice na področju opravljanja dela in plačila za delo. Različne oblike dela pomenijo različne oblike plačil za opravljeno delo. Razlog za razlike v višini izplačila delavcu je v različnih prispevkih in davkih.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba, pogodba o poslovodenju, delovno razmerje, delavec, delodajalec, prispevki za socialno varstvo, dohodnina
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 857; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (704,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici