Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod Razumevanje samega pomena človekovega dostojanstva je v zdravstveni negi izredno pomembno. Gre tako za potrebo in pravico, ki bi morala biti spoštovana, kar se neposredno kaže v samih odnosih profesionalcev znotraj stroke zdravstvene nege do stanovalcev. Kljub temu se v praksi ta osnovna človekova vrednota lahko pogostokrat krši. Starostniki, ki živijo v socialno varstvenih zavodih, so dnevno izpostavljeni različnim situacijam, ki predstavljajo potencialno grožnjo dostojanstva. Metode Raziskava je temeljila na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja, kjer smo s pomočjo ankete ugotavljali ali diplomirane medicinske sestre/zdravstveniki, zdravstveni tehniki in bolničarji pri delu s starostniki v socialno varstvenih zavodih spoštujejo njihovo telesno in osebnostno dostojanstvo. Anketiranje je potekalo med zaposlenimi v šestih socialno varstvenih zavodih iste organizacije v Avstriji, pokrajina Štajerska. Gre za neslučajnostni namenski vzorec, ki je vključeval 105 anketirancev. Rezultati Nismo našli statistično pomembnih razlik med zaposlenimi z daljšo in krajšo delovno dobo glede strinjanja s trditvami o zagotavljanju telesnega in osebnostnega dostojanstva stanovalcev (p>0,05). Glede na rezultate je razvidno, da ga izvajajo oboji v skoraj enaki meri. Prav tako nismo našli statistično pomembnih razlik med zaposlenimi z nižjo in višjo stopnjo izobrazbe glede strinjanja s trditvami o zagotavljanju telesnega dostojanstva stanovalcev (p>0,05). Tako zaposleni z nižjo, kakor zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe, se strinjajo ter izvajajo intervencije za zagotavljanje telesnega in osebnostnega dostojanstva stanovalcev v visoki meri. Razprava in sklep Ugotovili smo, da je na podobno tematiko izvedenih veliko raziskav v tujini, medtem ko jih je bilo v Sloveniji izredno malo. Rezultati naše raziskave kažejo, da je v sodelujočih organizacijah v Avstriji spoštovanje človekovega telesnega in osebnostnega dostojanstva na zelo visoki ravni ter da ima zagotavljanje le tega velik pomen za zaposlene.
Ključne besede: človeško dostojanstvo, stanovalec, starostnik, socialno varstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 13621; Prenosov: 101
Celotno besedilo (2,59 MB)

Opis: Uvod: Poznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil in ovir za nesporočanje prispeva k varnejši in kakovostnejši zdravstveni obravnavi, zato smo v zaključnem delu želeli raziskati napake pri dajanju zdravil v enem od socialno varstvenih zavodov. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika na priložnostnem vzorcu 80 zaposlenih v zdravstveni negi v enem od socialno varstvenih zavodov v severovzhodnem delu Slovenije ter jih analizirali s pomočjo deskriptivne statistike. Rezultati: Anketiranci so med glavne vzroke za napake pri dajanju zdravil navedli neustrezno kadrovsko zasedbo (M = 3,91; SD = 1,50), motnje s strani stanovalcev (M = 3,86; SD = 1,59) in prekinitve zaradi drugega dela (M = 3,80; SD = 1,54). 97,5 % anketirancev je ocenila, da pozna protokol za prijavo napake, vendar se vse napake ne sporočajo zaradi osredotočanja na posameznika namesto na iskanje vzrokov v sistemu (M = 3,01; SD = 1,60), negativnega odziva stanovalcev in svojcev na napako (M = 2,85; SD = 1,39) ter strahu pred posledicami sporočanja (M = 2,78; SD = 1,43). 72,5 % anketirancev je ocenilo, da se sporoči več kot 60 % vseh napak na oddelku. Razprava in sklep: Z identifikacijo individualnih in sistemskih vzrokov za napake in ovir za sporočanje lahko v naslednjem koraku iščemo rešitve in izboljšujemo sistem dela. Z vzpostavitvijo neobtožujočega okolja lahko izboljšamo sporočanje napak.
Ključne besede: aplikacija zdravil, napake, vzroki za napake, medicinska sestra, socialno varstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 991; Prenosov: 168
Celotno besedilo (504,03 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: V današnjem času se vsak dan srečujemo s stresom in problemi v službi in v domačem okolju. Delo zaposlenih v socialno varstvenem zavodu postaja vse bolj zahtevno, obseg dela se povečuje, narava dela pa nalaga težko psihofizično obremenitev, zato je pojavnost stresa vse večja in posledično tudi izgorevanje na delovnem mestu. V diplomskem delu sta opisana stres in sindrom izgorevanja. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo ugotavljali, ali sta stres in izgorevanje prisotna med zaposlenimi v socialno varstvenem zavodu. Metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijo domače in tuje strokovne literature. Uporabili smo članke v slovenskem in angleškem jeziku. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja smo kot instrument raziskovanja uporabili anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil anonimen. Vprašanja so bila zaprtega tipa, in sicer sedem splošnih vprašanj in tri tabele s trditvami (skupaj 33 trditev), ki se nanašajo na tri vprašanja o znakih izgorevanja. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazali v obliki grafov s pomočjo frekvenčne distribucije. Rezultati: Pri zaposlenih sta prisotna stres in izgorelost, ki sta povezana z visokimi delovnimi zahtevami. Najpogostejše zdravstvene težave so bile bolečine v kostno-mišičnem sistemu hrbtenice, največ zaposlenih v vseh poklicnih skupinah pa je kazalo znake čustvene izgorelosti. Rezultati raziskave kažejo na to, da so zaposleni v socialno varstvenem zavodu pri svojem delu pogosto izpostavljeni stresu, ki je velik vzrok izgorevanja na delovnem mestu. Sklep: Delavci v socialno varstvenem zavodu so se izkazali kot ranljivejši za razvoj prekomernega stresa na delovnem mestu in izgorevanja na čustvenem področju. Pojavljanje zdravstvenih težav glede stresa in izgorelosti je razvidno v povezavi z bolečinami v hrbtnem predelu, izgorevanje pa je bilo najizrazitejše na čustveni ravni.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, izgorevanje, poklicna izgorelost, socialno varstveni zavod.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2187; Prenosov: 319
Celotno besedilo (688,03 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: V 21. stoletju smo s sodobnim načinom življenja zelo izpostavljeni stresu. Stres na delovnem mestu privede do velikih obremenitev, njegova posledica v zdravstveni negi je slabša kakovost zdravstvene nege. Različni avtorji so navedli, da so na psihiatričnem področju pogoste stresne situacije in da so osebe, ki obravnavajo paciente z duševnimi motnjami bolj podvržene stresu. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila v posebnem socialno-varstvenem zavodu, kjer je bilo vključenih 37 članov negovalnega tima in v psihiatrični bolnišnici, kjer je bilo vključenih 36 članov negovalnega tima. Rezultati: Za anketirane so najbolj stresni dejavniki slabo nagrajevanje za opravljeno delo, slabi medsebojni odnosi med sodelavci in zmanjšan občutek varnosti ob nepredvidljivih pacientih. Anketirani velikokrat premišljujejo o službi tudi ko so doma in pogosto pomislijo na stres v delovnem okolju. Na delovnem mestu se srečujejo s fizičnim in/ali psihičnim nasiljem, ki ga izvajajo pacienti, pri tem pa so anketirani bili že večkrat ogroženi. Kljub temu so do pacientov z duševnimi motnjami strpni. Na terapevtsko komunikacijo, ki je ključnega pomena pri pacientu z duševno motnjo, včasih pozabljajo. Sklep: Stresnim situacijam, nasilju in različnim incidentom na psihiatričnem področju, tako v kliničnem okolju kot v posebnem socialno-varstvenem zavodu se ni mogoče popolnoma izogniti. Za medicinsko sestro, ki deluje v zdravstveni negi na psihiatričnem področju je pomembno, da ima dobre komunikacijske spretnosti in veščine za vzpostavljanje medsebojnih odnosov. Dobro razumevanje in poznavanje duševnih motenj, empatijo, terapevtsko komunikacijo mora ponotranjiti, saj so to lastnosti, ki zaposlenega na psihiatričnem področju primarno varujejo pred stresom, posledično pa pred nasiljem in incidenti s strani pacientov.
Ključne besede: psihiatrija, naloge medicinske sestre, stres, delovno mesto, izgorelost, socialno-varstveni zavod, psihiatrična bolnišnica
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1656; Prenosov: 255
Celotno besedilo (461,40 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Redni letni razgovor je eden izmed osnovnih instrumentov obojestranske komunikacije. Cilj letnih razgovorov je izboljšanje posameznika – zaposlenega ali vodje, delovnih rezultatov in organizacije kot celote. Namen raziskave je bil ugotoviti željo po uvedbi rednih letnih razgovorov zaposlenih v socialno varstvenih zavodih. Metodologija raziskave: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbirali s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 8 sklopov vprašanj. V raziskavo je bilo vključenih 197 zaposlenih iz devetih socialno varstvenih organizacij celjske regije. Rezultate raziskave smo statistično prikazani s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in Microsoft Word ter programskim paketom SPSS. Rezultati: Rezultati so pokazali, da starost zaposlenih ne vpliva (t= -0,154; p= 0,610) na poznavanje pomena rednih letnih razgovorov, medtem ko stopnja izobrazbe vpliva (t= -1,957; p= 0,050) na poznavanje uvedbe le-teh. Sodelavci manj pričakujejo od rednih letnih razgovorov kot vodje. V raziskavi smo prav tako ugotovili, da so medsebojni odnosi v socialno varstvenih zavodih, v katerih se izvajajo redni letni razgovori, bistveno boljši (p= 0,001). Sklep: Redni letni razgovor je eden izmed kadrovskih orodij, ki je organizaciji pomoč pri razvoju kadrov, vpliva na medsebojne odnose zaposlenih in pripomore k doseganju kakovostnih storitev. Zaposleni, ki imajo možnost oblikovanja vizije organizacije so motivirani, da delo opravljajo strokovno in s posluhom za potrebe starejših.
Ključne besede: redni letni razgovor, komunikacija, motivacija, socialno varstveni zavod.
Objavljeno v DKUM: 07.02.2014; Ogledov: 2334; Prenosov: 295
Celotno besedilo (1,72 MB)