| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VLOGA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI Z VIDIKA USTVARJANJA SOCIALNE VREDNOSTI, STOPNJE INOVATIVNOSTI IN VPLIVA OKOLJA
Nataša Zakojč, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga proučuje področje socialnega podjetništva in njegove raznolike značilnosti, ki ga ločujejo od tradicionalnega oziroma klasičnega podjetništva. Socialno podjetništvo v Evropi spada v področje socialne ekonomije, ki je z makroekonomskega vidika zelo pomembna tako v človeškem kakor tudi gospodarskem smislu, saj zaposluje več kot 6,7 % zaposlenih v Evropski uniji (OECD 2010, 10). V Sloveniji je ta odstotek dosti nižji, saj se je to področje komaj pričelo razvijati. V Sloveniji obstaja veliko nerazumevanje pojma socialno podjetništvo. Velikokrat se pojem enači s prejšnjim družbenim sistemom in zato njegove prednosti dostikrat niso vidne ali pa so napačno razumljene. Prav tako obstajajo konceptualne razlike med pojmom socialnega podjetništva med različnimi državami predvsem zaradi zgodovinskih in kulturnih faktorjev, ki so značilni za posamezno regijo ali državo. Socialna podjetja se vključujejo v vse zasebne dejavnosti, ki se opravljajo v javnem interesu, so organizirane s podjetniško strategijo in katerih glavni namen ni maksimiranje dobička, ampak doseganje določenih socialnih in ekonomskih ciljev, ki preko proizvodnje izdelkov in izvajanja storitev prinašajo inovativne rešitve za probleme, s katerimi se sooča družba (Mair in Marti 2006; Nicholls 2006; Peredo in McLean 2006). V magistrski nalogi smo podrobneje proučili pojme, ki so povezani s socialnim podjetništvom, umestili socialna podjetja v gospodarstvo, primerjali štiri šole socialnega podjetništva v svetu, izpeljali enotno definicijo socialnega podjetja, predstavili učinke in dodano vrednost socialnih podjetij in pogledali razlike med evropskim socialnim podjetništvom in zahodnoameriškim. Predstavili smo področje socialne ekonomije v Sloveniji in kritično presodili njene prednosti in slabosti. Ponazorili smo področja, na katerih delujejo organizacije socialnega podjetništva v Sloveniji in analizirali podporo za potencialna socialna podjetja. Pogledali smo značilnosti Zakona o socialnem podjetništvu, ki se uporablja od leta 2012. Podobno kot v Sloveniji smo analizirali dosežke socialnih podjetij in podporo socialnim podjetjem v Veliki Britaniji. V empiričnem delu smo socialno podjetništvo v Sloveniji primerjali s socialnim podjetništvom v Veliki Britaniji, kjer se ta koncept v praksi že nekaj let uspešno udejanja. Podatke za analizo smo pridobili iz GEM baze iz leta 2009 in z lastno anketo, ki smo jo izvedli v letu 2012, kar nam je omogočilo, da smo lahko analizirali morebitni napredek na področju socialnega podjetništva v teh treh letih. V analizo smo zajeli lastnike klasičnih in lastnike socialnih podjetij. Empiričnega proučevanja socialnega podjetništva smo se lotili na ravni posameznika, na ravni podjetja in na nacionalni ravni. Hipoteze smo preverjali s pomočjo t-testa in Pearsonovega χ2 testa. Ugotovili smo, da je za socialne podjetnike v primerjavi s klasičnimi bolj verjetno, da so ženskega spola in da jih najdemo v nižjih starostnih razredih. Razlike v izobrazbi med posameznimi vrstami podjetnikov nismo uspeli dokazati. Raziskava je pokazala, da socialni podjetniki pri svojem delovanju prispevajo k ustvarjanju socialne vrednosti bolj kot klasični podjetniki, ki sledijo ekonomskim ciljem. Tako klasični kot socialni podjetniki pri svojem poslovanju sledijo okoljskim ciljem v enaki meri s tem, da je povprečje v Sloveniji v primerjavi z Veliko Britanijo nekoliko višje. Socialni podjetniki so v primerjavi s klasičnimi bolj inovativni, tako v Sloveniji kot v Veliki Britaniji. Pri primerjavi slovenskih socialnih podjetnikov med obema letoma, torej 2009 in 2012, smo ugotovili, da so na področju novih proizvodov ali storitev ter na področju novega načina zagotavljanja proizvodov ali storitev socialna podjetja v letu 2012 bolj inovativna od tistih v 2009. Prav tako smo uspeli dokazati, da so socialna podjetja v Veliki Britaniji v primerjavi s slovenskimi v letu 2012 bila bolj inovativna na področju novega načina proizvajanja proizvodov ali storitev in novega n
Ključne besede: socialna ekonomija, podjetništvo, socialno podjetništvo, socialno podjetje, socialni podjetnik, GEM raziskava
Objavljeno: 18.03.2014; Ogledov: 1711; Prenosov: 480
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

3.
MOŽNOSTI VSTOPA NA TUJE TRGE NA PRIMERU PODJETJA AWOODTURE
Urša Orličnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Danes pojavljanje podjetja samo na domačem trgu ni več dovolj. Spremembe okolja, naraščanje konkurence ter hiter tehnološki napredek, silijo podjetja k nenehnemu prilagajanju in iskanju novih priložnosti tako na domačem kot tudi na tujem trgu. Internacionalizacija podjetja tako postaja vedno bolj pomemembna za preživetje podjetja. Internacionalizacija se v najširšem smislu nanaša na vse oblike mednarodnega ekonomskega sodelovanja. Je dinamičen proces, kateremu nujno sledi sprememba stanja podjetja. Sicer je postopen in dolgotrajen proces, vednar se je s pomočjo sodobne tehnologije in globalizacije bistveno pospešil. V magistrskem delu smo preučili teoretična spoznanja procesa internacionalizacije in na podlagi teorije analizirali možnosti vstopa na tuje trge na primeru podjetja Awoodture. V zadnjem času se zanimanje za socialno podjetništvo hitro povečuje. Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki krepi družbeno solidarnost. Primarni cilj socialnega podjetništva je ustvarjanje novih delovnih mest za skupine ljudi, ki so ranljive in imajo manjše možnosti zaposlovanja. Podjetje Awoodture za izdelavo svojih proizodov potrebuje šivilje, ki predstavljajo skupino težje zaposljivih oseb, sploh v Koroški regiji, katera je občutila precejšne posledice gospodarske krize. Analzirali smo spodbude in olajšave, ki jih omogoča oblika socialnega podjetja ter oblika ustanovitve družbe z omejeno odgovornotjo in na podlagi analize določili ustrezno obliko ustanovitve podjetja Awoodture. Podjetje Awodture trenutno še ni ustanovljeno. Podjetje bo delovalo v panogi modne industrije, glavni izdelki pa bodo visokokakovostne tehnološke usnjene ženske in moške torbe in ostali modni dodatki, kot so denarnice, obeski za ključe, ovitki za telefon, itd. Zavedamo se, da je domači trg za podjetje premajhen, zato smo v magistrskem delu analizirali možnosti vstopa podjetja na tuje trge in poiskali, katera oblika in trgi bi bili najprimernejši za začetno fazo obstoja podjetja Awoodture.
Ključne besede: internacionalizacija, proces internacionalizacije, oblike internacionalizacije, socialno podjetništvo, socialni podjetnik, podjetje Awoodture
Objavljeno: 29.07.2014; Ogledov: 1045; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

4.
SOCIALNO PODJETNIŠTVO V EVROPSKI UNIJI
Katarina Lavriha, 2014, diplomsko delo

Opis: Socialno podjetništvo pri nas in v tujini postaja zelo pomembna oblika podjetništva. Socialno podjetništvo v Sloveniji smo primerjali s socialnim podjetništvom v nekaterih drugih članicah evropske unije. Delovanje socialnega podjetništva se razlikuje med nekaterimi članicami EU. Raziskava socialnega podjetništva v diplomski nalogi se nanaša na prepoznavnost socialnega podjetništva v Sloveniji kot dejavnika ustanavljanja in uporabe prednosti te statusne oblike.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialno podjetje, ranljive skupine ljudi, socialna vključenost, podporno okolje
Objavljeno: 19.11.2014; Ogledov: 744; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (1005,27 KB)

5.
ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH OSEB
Katja Jagodic, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali problem zaposlovanja invalidov. Osredotočili smo se na rizično skupino, ki je že v času gospodarske rasti težko dobila delo. Po opredelitvi pojma »invalid« in »delovni invalid« smo opredelili še zakone na področju zaposlovanja invalidov. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je osrednji, ki je povečal število zaposlitev invalidov in omogočil njihovo bolj enakovredno udeležbo na trgu dela. Za spodbujanje zaposlovanja invalidov v Sloveniji so na podlagi tega zakona ustanovili tudi poseben sklad, ki podjetjem omogoča predvsem finančno pomoč. T. i. kvotni sistem iz tega zakona določa najmanjše število zaposlenih invalidov v podjetju. Invalidi se zaposlujejo v invalidskih in socialnih podjetjih. Invalidska podjetja prejemajo vrsto ugodnosti in spodbud pri zaposlovanju invalidov, kar velja tudi za socialna. Pri socialnih podjetjih moramo poudariti še posebno spodbudo za poslovodenje, s katero so upravičena do sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja poslovodnih oseb. V praksi je za invalide značilno, da pogosto opravljajo slabša dela, ki so nezahtevna, monotona in seveda slabo plačana. V zaključku naloge smo zato poudarili njihovo bolj kvalitetno izobraževanje. Menimo namreč, da bi jim boljša izobrazba omogočila določen osebni napredek in razvoj, s katerim bi dobili bolj kvalitetno delo.
Ključne besede: - invalid, - delovni invalid, - zaposlovanje invalidov, - invalidsko podjetje, - socialno podjetje.
Objavljeno: 23.06.2015; Ogledov: 800; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (886,29 KB)

6.
Posebnosti računovodenja v slovenskih socialnih podjetjih
Andreja Lutar-Skerbinjek, 2013, strokovni članek

Opis: V Sloveniji je bila z Zakonom o socialnem podjetništvu uvedena nova oblika podjetja, to je socialno podjetje. Ker ni nujno, da se podjetje ukvarja samo z dejavnostjo socialnega podjetništva, ampak zakon dovoljuje, da se lahko ukvarja tudi z drugo dejavnostjo, je treba spremljati stroške, prihodke in odhodke posebej za dejavnost socialnega podjetništva in posebej za drugo dejavnost. Prav tako obstajajo posebnosti, povezane s sredstvi in obveznostmi do virov sredstev, in posebne oblike računovodskih izkazov. K računovodskim izkazom morajo socialna podjetja priložiti tudi ustrezna razkritja in pojasnila. V prispevku so predstavljene posebnosti računovodenja v socialnem podjetju, ki so podrobno opredeljene v Zakonu o socialnem podjetništvu in v Slovenskem računovodskem standardu 40 - Računovodske rešitve v socialnih podjetjih.
Ključne besede: podjetje, socialno podjetništvo, računovodstvo, sredstva, obveznosti, stroški, odhodek, prihodek, računovodski izkazi
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 385; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

7.
PRIMERJAVA RAČUNOVODSTVA V SOCIALNEM PODJETJU ORGANIZIRANEM KOT ZADRUGA V SLOVENIJI, ITALIJI IN NA HRVAŠKEM
Simon Sedmak, 2016, diplomsko delo

Opis: Zadružništvo in podjetništvo, prihodnost sinergije. V času globalizacije in vse hitrejše gospodarske rasti so vidne socialne razlike na vseh področjih. Zadruge v obliki socialnega podjetništva so pravnostatusna oblika poslovanja. Zaradi večjega števila članov se zadruga kot socialno podjetje lažje bori proti krizi in vse večji konkurenci na trgu. Vendar so v državah Evropske unije glede zadrug velike razlike, saj dajejo članice za poslovanje teh organizacij različne spodbude. V Italiji so deležne močne podpore tako pri financiranju kot pri velikem zniževanju davčnih obveznosti, medtem ko je v Sloveniji vlada sicer predlagala tovrstne projekte, vendar niso v zadostni meri podprti, da bi jih bilo mogoče aktivno izvajati. Na Hrvaškem so ukrepi na tem področju, četudi je tudi ta država članica Evropske unije, še v povojih. Razvoj socialnih politik na evropskih tleh bi moral biti dolgoročen, zelo aktiven in hitro izvedljiv. Če bi bilo tako, bi se socialno-podjetniške pobude razvijale v še večji meri. Socialno podjetništvo je inovativna oblika podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi. Osnovni namen te alternativne oblike podjetništva je tržno delovanje ob upoštevanju načel socialnega podjetništva. Ustvarja nova delovna mesta za ranljive skupine oseb in opravlja družbeno koristne dejavnosti. Zadružništvo se pojavlja kot ena od ključnih oblik socialnega podjetništva in je ena od možnih alternativ tradicionalnega podjetništva. Zadruge so opredeljene kot organizacije posebne vrste, za katere veljajo na področju računovodenja tudi določene posebnosti.
Ključne besede: socialno podjetništvo, zadružništvo, poslovanje, računovodenje, pravnostatusne oblike, zadruga kot socialno podjetje in evropska zadruga
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 274; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (906,31 KB)

8.
Primerjava socialnega podjetništva v Sloveniji in izbranih evropskih državah
Anja Omerzel, 2019, diplomsko delo

Opis: Družba se skozi leta spreminja in iz leta v leto lahko opazimo, da se vedno večji pomen daje enakopravnosti in enakim možnostim za vso družbo. Tako se je tudi na področju podjetništva izoblikovala posebna zvrst le tega, imenovana socialno podjetništvo. Zmes poslovnih idej, inovacij, vključevanja ranljivejših skupin posameznikov v sam proces in skrb za okolje so sestavine, ki nas pripeljejo do socialnega oziroma družbeno naravnanega podjetja. Ker se socialno podjetništvo pojavi kot rešitev na problem lokalne, regionalne ali nacionalne skupnosti, se glede na lokalni vidik pojem socialnega podjetništva razlikuje. V delu smo povzeli in analizirali socialno podjetništvo v Sloveniji in ga primerjali z italijanskim in avstrijskim ter španskim socialno podjetništvom. Ugotovili smo, da je socialno podjetništvo v Sloveniji še dokaj v povojih, saj je Zakon o socialnem podjetništvu stopil v veljavo z začetkom leta 2012, lani pa je doživel prve dopolnitve in spremembe. Optimistična napoved zaradi urejene zakonodaje in dobrih pogojev kaže na povečanje socialnega podjetništva tako v Sloveniji kot drugih evropskih državah.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialno podjetje, socialna izključenost, družbena odgovornost, socialni podjetnik
Objavljeno: 23.07.2019; Ogledov: 142; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (576,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici