SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Zdravstvena nega pri zlorabi psihoaktivnih substanc s poudarkom na alkoholu
Jasmina Oštir, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti življenje in boj žene, ki je bila odvisna od alkohola. Njene padce in vzpone, ki jih je imela in še trajajo. Opisali smo vzroke in posledice alkohola, ki se nanašajo tudi na pacientko. Opisali smo življenje pacientke od začetka odvisnosti do sedaj, ko gospa abstinira. Omenjen problem smo prikazali s pomočjo uporabe konceptualnega modela V. Henderson in obravnavo pacientke po 14-tih življenjskih aktivnostih. Na podlagi ugotovljenih negovalnih problemov smo oblikovali individualni načrt zdravstvene nege. Opredelili smo negovalne diagnoze, cilje, aktivnosti zdravstvene nege in ovrednotili načrt zdravstvene nege. Zaradi posledic, ki jih prinaša alkoholna odvisnost, trpi ogromno družinskih članov zasvojencev, predvsem otrok, ki so zaradi negativnega kroga zasvojenosti, nesrečni novi kandidati za to usodno bolezen. Problem vidimo v odnosu države do problema in same družbe. Ker smo narod z največ zasvojenimi z alkoholom v Evropi, smo velikokrat doživeli v naši družbi samo hvalo na ta pojav, kar veliko pove o reševanju tega problema. Če izpostavimo Dolenjsko, ki je po statistiki v ospredju v Slovenji, se velikokrat srečamo iz oči v oči z uničevalnimi učinki alkohola. Vendar verjamemo v moč posameznika, ki so nam lahko v vzgled s svojo močjo in vztrajnostjo v zgled. Lahko rečemo, da je tudi moj osebni boj in cilj, da bom v bodoče lahko pomagala ljudem, ki imajo probleme z alkoholom. »Nisem vedel, nisem si priznal, da potrebujem pomoč, da sem zasvojen, da sem bolan,« so pogoste besede človeka odvisnega od alkohola. »Poslušaj in sliši, ker je alkohol drugi obraz človeka.« To pa naj bo vodilo vsem zdravstvenim delavcem, ko se bomo srečali s tem problemom in verjemite da se bomo.
Keywords: Ključne besede: alkoholizem, odvisnost od alkohola, sindrom odvisnosti od alkohola, družina, socialno okolje, alkoholne pijače, patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra.
Published: 01.06.2009; Views: 2901; Downloads: 739
.pdf Full text (1,10 MB)

2.
3.
KVALITETA ŽIVLJENJA GOJENCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU VIŠNJA GORA
Brigita Langerholc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga govori o kvaliteti življenja gojencev v Vzgojno - izobraževalnem zavodu (VIZ) v Višnji Gori. Ko govorimo o kvaliteti življenja, nas predvsem zanima kako in v kakšnih življenjskih pogojih živijo gojenci v vzgojno - izobraževalnem zavodu. Teoretični del diplomske naloge govori o čustveni in vedenjski motnji, ki spremlja otroke oz. mladostnike, da so vključeni v vzgojno - izobraževalni zavod, o težavnostnih stopnjah te motnje in o vzgojnih programih. Praktični del zajema raziskavo med anketiranimi gojenci Vzgojno - izobraževalnega zavoda Višnja Gora.
Keywords: VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNI ZAVOD, OTROCI IN MLADOSTNIKI S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI, KVALITETA ŽIVLJENJA, MATERIALNO - SOCIALNO OKOLJE IN DRUŽINSKI STATUS.
Published: 04.12.2009; Views: 2805; Downloads: 186
.pdf Full text (391,92 KB)

4.
VPLIV DEJAVNIKOV NA UČNO IN SOCIALNO USPEŠNOST DOMSKIH OTROK OSNOVNE ŠOLE VERŽEJ
Mateja Rus, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge smo razčlenili razvoj čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih oziroma mladostnikih ter podrobneje opredelili dejavnike, kot so družina, šola, vzgojni zavod in samopodoba, ki vplivajo na otroka oziroma mladostnika s čustvenimi in vedenjskimi težavami. V tem delu smo prav tako predstavili enoto dom, ki deluje v sklopu Osnovne šole Veržej. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila opravljena z razredniki, domskimi vzgojitelji ter njihovimi varovanci na Osnovni šoli Veržej. Z raziskavo smo poskušali ugotoviti, kako so domski otroci na Osnovni šoli Veržej uspešni na učnem in socialnem področju, ali je zaslediti spremembe uspeha od njihovega prihoda v Osnovno šolo Veržej do danes in kaj je vplivalo na te spremembe.
Keywords: čustvene in vedenjske težave, družina, šola, vzgojni zavod, samopodoba, socialno okolje, učna uspešnost, socialna uspešnost, Osnovna šola Veržej
Published: 14.07.2010; Views: 2954; Downloads: 501
.pdf Full text (1,22 MB)

5.
VPLIV OKOLJA NA MOŽNOSTI POSLOVANJA KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ
Uroš Sitar, 2010, final seminar paper

Abstract: Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj ščiti interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva. S svojim delovanjem največ pomaga na področju kmetijstva, ki je na tem območju najbolj razširjeno. Kmetijstvo se v Sloveniji, kot tudi širše, srečuje z vse večjimi težavami, ki se najbolj odražajo z opuščanjem kmetovanja, s pospešenim procesom urbanizacije ter z zaraščanjem kmetijskih površin. Tako se pomen zavoda za ohranitev in ponovno uveljavitev le-tega samo še povečuje. Ob slabšem položaju panoge pa je izredno pomembno tudi razvojno načrtovanje. To pa ni pomembno samo v zasebnem sektorju, kot vse pomembnejši dejavnik uspeha je tudi v javnih zavodih. Tako smo analizirali vpliv okolja na delovanje zavoda in iz tega izhajajoče možnosti in nevarnosti za njegovo poslovanje. Ugotovili smo, da ima zavod ključno vlogo v proučevanem lokalnem območju in si mora še najprej prizadevati za pomoč in razvoj kmetijstva, za dvig privlačnosti te panoge, večjo ozaveščenost potrošnikov in navsezadnje za povečan obseg svojih storitev. Predlagamo, da izkoristijo predvsem znanje in izkušnje zaposlenih za svetovanje pri novih oblikah kmetovanja. Prenesti je treba tudi znanje in pozitivne izkušnje iz tujine. S svojimi storitvami morajo izkoristiti vse možnosti, s pomočjo katerih bo kmetijstvo znova postalo bolj cenjena dejavnost.
Keywords: javni zavod, strukture organizacije, ekološko okolje, družbeno-politično in drugo socialno okolje, tehnično-tehnološko okolje, ekonomsko okolje, trgi.
Published: 10.01.2011; Views: 1449; Downloads: 110
.pdf Full text (746,93 KB)

6.
VLOGA UČITELJA PRI OBLIKOVANJU OTROKOVE SAMOPODOBE
Nuša Pratneker, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava samopodobo otrok ter vlogo učitelja pri oblikovanju le-te. Moj namen je predstaviti vlogo učitelja pri oblikovanju otrokove samopodobe ter ugotoviti, ali se vloga učiteljev razlikuje glede na vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu sem predstavila nekaj definicij samopodobe, predstavila strukturo in razvojni vidik samopodobe, osnovne prvine samopodobe in kako lahko ugotavljamo samopodobo. V drugem delu sem opisala, kakšen vpliv ima socialno okolje na samopodobo in predstavila vpliv učenja na samopodobo in obratno. V empiričnem delu sem uporabila kvalitativno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja — intervju. V vzorec sem zajela pet učiteljev prvega triletja in pet učiteljev drugega triletja v osnovnošolskem izobraževanju. Na koncu sem predlagala tudi nekaj pristopov za izboljšanje samopodobe pri osnovnošolski mladini.
Keywords: samopodoba, struktura samopodobe, razvojni vidik samopodobe, socialno okolje, učna samopodoba, vloga učitelja, kvalitativne metode
Published: 09.11.2010; Views: 4743; Downloads: 800
.pdf Full text (885,48 KB)

7.
8.
OBLIKOVANJE INOVATIVNEGA OKOLJA S PRIMEROM V SOCIALNEM PODJETNIŠTVU
Tomaž Podlesnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Razmišljati ustvarjalno in inovativno je v današnjem svetu zelo pomembno. Če želimo, da naše podjetje, organizacija ali mi sami delujemo inovativno, si moramo zagotoviti ustrezne pogoje. Ključna podlaga za ustvarjanje invencij in inovacij je inovativno okolje. V inovativnem okolju sta prisotna klima in kultura, ki nas spodbujata h kreativnosti in ustvarjalnosti. Podjetje, ki je vzpostavilo inovativno okolje, se lahko loti kreiranja inovativnih idej in procesov inoviranja. V profitnih in tudi v neprofitnih organizacijah so potrebne inovacije in inovativno razmišljanje. Zato mora vsaka organizacija in podjetje stremeti k inovativnim pristopom, da se lažje uveljavi v poslovnem svetu in tam obdrži trdno pozicijo.
Keywords: inovacija, invencija, ustvarjalno razmišljanje, inovativno okolje, socialno podjetništvo
Published: 22.11.2013; Views: 711; Downloads: 104
.pdf Full text (246,22 KB)

9.
Vloga socialno-kulturnega okolja pri učenju tujih jezikov
Sabina Lešnik, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava stališča staršev ter odnos učencev do učenja in poučevanja tujih jezikov in ima dvodelno strukturo. V prvem delu predstavimo splošna izhodišča učenja in poučevanja tujih jezikov ter otrokovo socialno-kulturno okolje in dosedanja znanstvena spoznanja o vlogi socialno-kulturnega okolja. Socialno-kulturno okolje se nanaša na fizično in socialno okolje v katerem ljudje živijo ter vključuje kulturo, kjer se posameznik izobražuje in živi. Socialno-kulturno okolje zajema tradicije, vrednote, prepričanja, stopnjo pismenosti in izobrazbe ter etične standarde. Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v drugem delu doktorske disertacije, katere temeljni namen je bil proučiti vlogo socialno-kulturnega okolja pri učenju tujih jezikov. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene od maja do junija 2012, v kateri je sodelovalo 200 staršev učencev devetih razredov in 600 učencev devetih razredov štirih statističnih slovenskih regij (Pomurska, Podravska, Osrednjeslovenska in Goriška regija) so, da socialno-ekonomski status vpliva na spodbujanje učenja tujih jezikov doma, na stališča staršev in učenčev odnos do učenja oziroma poučevanja tujih jezikov. Višji kot je socialno-ekonomski status družine, bolj spodbujajo starši učenje tujih jezikov doma in bolj pozitiven odnos imajo učenci in starši do učenja in poučevanja tujih jezikov. Rezultati so tudi pokazali, da ima velik vpliv na spodbujanje učenja tujih jezikov doma ter na stališča staršev in odnos učencev do učenja in poučevanja do tujih jezikov statistična regija; najspodbudnejše domače okolje za učenje tujih jezikov imajo učenci Osrednjeslovenske regije, prav tako imajo starši in učenci te regije najbolj pozitivna stališča in odnos do učenja in poučevanja tujih jezikov. Na osnovi naše raziskave lahko zaključimo, da je prepričevanje nestrokovne javnosti o smotrnosti zgodnjega učenja tujih jezikov potrebno, s kritično podporo šolske jezikovne politike pa lahko starši bistveno vplivajo na učenje in poučevanje tujih jezikov. Glede na rezultate empirične raziskave podajamo smernice za spodbujanje učenja tujih jezikov na treh ravneh, in sicer državni, lokalni oziroma občinski in šolski ravni.
Keywords: tuji jeziki, socialno-kulturno okolje, stališča staršev, osnovna šola, statistične regije v Republiki Sloveniji
Published: 24.02.2014; Views: 2466; Downloads: 365
.pdf Full text (2,03 MB)

10.
Pacient s shizofrenijo v socialnem okolju
Dušanka Bezjak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Shizofrenija je kronična pogosto progresivna bolezen možganov, verjetno ena najtežjih duševnih motenj. Pri ljudeh vzbuja nelagodje, tudi strah, z njo je povezanih veliko predsodkov. Največji predsodek je ta, da takšni pacienti v socialnem okolju ne morejo normalno funkcionirati. V diplomskem delu želimo predstaviti shizofrenijo, poznavanje shizofrenije v družbenem okolju, ter naravnanost okolja do teh pacientov. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj, zaprtega in pol odprtega tipa. Raziskava je potekala med naključno izbranimi krajani Kidričevega, zajela je 1,5 % delež prebivalstva v Kidričevem. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da velik delež anketirancev ve kaj je shizofrenija, vendar vedo manj o bolezni sami. Veliko ljudi je strah pacientov s shizofrenijo, menijo, da shizofrenija ni ozdravljiva, da se takšni pacienti ne morejo vključevati v socialno okolje, se redno zaposliti ali šolati. Sklep: Shizofrenija je danes ena izmed najhuje stigmatiziranih duševni bolezni na svetu. Bolezen se lahko v veliki meri obvladuje z zdravili ali se blaži njene simptome. Pomembno je, da se o shizofreniji temeljito poučijo vsi: pacienti, njihovi svojci, drugi, ki lahko pomembno prispevajo k zmanjšanju stigmatizacije bolezni in pacientov v družbi. K izobraževanju pa lahko v veliki meri prispevajo prav medicinske sestre.
Keywords: duševna motnja, shizofrenija, socialno okolje, stigmatizacija, medicinska sestra
Published: 18.07.2014; Views: 971; Downloads: 140
.pdf Full text (928,73 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica