| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Za čustva si je treba čas vzet': dejavniki učinkovitosti socialnih in individualnih strategij regulacije čustev : dejavniki učinkovitosti socialnih in individualnih strategij regulacije čustev
Živa Kopavnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Strategije regulacije čustev v raziskavah pogosto proučujejo kot nekaj, kar poteka v izolaciji od drugih posameznikov. Pogosto pa se ravno za pomoč in razumevanje pri doživljanju in regulaciji čustev obrnemo k drugim. Namen pričujoče študije je bil proučiti strategije čustvene regulacije z metodo intenzivnega vzdolžnega načrta, v kateri je sodelovalo 157 mladih odraslih (M = 21,91, SD = 3,09). Ti so med sedemdnevnim zbiranjem podatkov šestkrat na dan izpolnjevali kratke vprašalnike preko aplikacije na mobilnem telefonu. Podatke smo analizirali s pomočjo večnivojskega modeliranja. Rezultati so pokazali, da intenziteta statistično značilno napoveduje vse strategije čustvene regulacije. Ugotovili smo tudi, da je uporaba strategije zatiranja izražanja čustev še posebej neučinkovita (tj. povezana z višjim negativnim in nižjim pozitivnim afektom) v primerih, ko posameznik doživlja visoko intenzivna čustva. Spoznali smo še, da ne moremo enoznačno trditi, katere strategije regulacije čustev so bolj učinkovite (individualne ali socialne). Ta učinkovitost je odvisna od tega, ali kot afektivno posledico upoštevamo pozitiven ali negativen afekt ter katero strategijo regulacije čustev proučujemo. Nazadnje pa smo ugotovili, da socialno kognitivno prevrednotenje in socialna distrakcija moderirata odnos med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Natančneje: socialno deljenje je negativno povezano z negativnim afektom samo v primeru nizkega socialnega prevrednotenja (odnos je mejno statistično značilen pri p = 0,05). Enako smer odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom odnos lahko opazimo tudi pri nižje izraženi socialni distrakciji, ampak je ta statistično neznačilen.
Ključne besede: intenzivni vzdolžni raziskovalni načrt, večnivojsko modeliranje, intenziteta čustvenega doživljanja, socialno deljenje, negativni afekt, pozitivni afekt
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 382; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Čustva v vsakdanjem življenju: vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev : vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev
Nikita Adamič, 2022, magistrsko delo

Opis: Kljub vse večjemu zanimanju za področje afektivne znanosti s poudarkom na regulaciji čustev ugotavljamo, da primanjkuje raziskav, ki bi se ukvarjale s socialno regulacijo čustev, ki je glede na raziskave pomembno povezana z duševnim zdravjem in kvaliteto življenja. Iz tega razloga smo v magistrskem delu preučili uporabo in učinkovitost socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju v povezavi z dejavnikoma socialne opore in intenzitete čustvovanja. Izvedena je bila raziskava z intenzivnim raziskovalnim načrtom, ki je vključevala 205 mladih odraslih posameznikov, ti pa so v študiji sodelovali teden dni s pomočjo posebne aplikacije za mobilne telefone. Analize rezultatov so bile izvedene na podlagi povprečenja longitudinalno pridobljenih podatkov. Ključni izsledki, do katerih smo prišli tekom raziskovanja, so, da se zaznana socialna opora negativno povezuje z zatiranjem izražanja čustev in pozitivno povezuje s socialnim deljenjem. Zatiranje izražanja čustev je pozitivno povezano z negativnim afektom, socialno deljenje pa je pozitivno povezano s pozitivnim kot tudi z negativnim afektom. Socialna opora ter intenziteta čustvovanja predstavljata značilna moderatorja odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Socialno deljenje mediira odnos med socialno oporo in afektivnim stanjem. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje kontekstualnih dejavnikov socialne regulacije čustev, s čimer bi lahko prispevali k bolj izpopolnjenemu in celovitemu razumevanju fleksibilnosti le-te.
Ključne besede: socialna regulacija čustev, zatiranje izražanja čustev, socialno deljenje, socialna opora, intenziteta čustvovanja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 646; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 1.82 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici