| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREJEMKI V PARTNERSKIH ŽIVLJENJSKIH SKUPNOSTIH
Sonja Humek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je analiza in primerjava denarnih prejemkov glede na zakonski stan partnerjev, ki sta različnega spola in živita v življenjski skupnosti. Moški in ženska, ki sta sklenila zakonsko zvezo in tako registrirala svojo skupnost, sta navzven povezana do razveze ali smrti. Partnerja, ki tega nista storila, sta pravno ravno tako zavezana, kot zakonca, vendar pa je njuno skupnost potrebno dokazati, kadar jo hočeta uveljaviti. Dokazati pa jo je potrebno takrat, kadar hoče eden izmed partnerjev pridobiti kakšno pravico, katere podlaga je ta zveza. Po drugi strani, pa je zamolčanje in zanikanje obstoja takšne zveze predvsem težko dokazati takrat, ko pristojni organ odloča o podelitvi posamezne pravice in sumi na obstoj zunajzakonske skupnosti, pa jo partnerja iz take zveze zanikata. Kadar zunajzakonska skupnost dejansko obstaja, pa jo partnerja zamolčita, prihaja do neupravičenih prejemkov in subvencij, predvsem v višini zneskov le teh. Na ta način prihaja do večjega črpanja sredstev iz državnega ali občinskega proračuna, zaradi takšnih, dejansko neupravičenih zahtevkov, pa imajo zato ostali posledično, dejansko potrebni pomoči, nižje prejemke. Problem je tudi kopičenje prejemkov, saj se določeni socialni transferji ne štejejo v celotni dohodek upravičencev, ki je podlaga za izračun posameznega prejemka. Rešitve za ureditev razmer na tem področju bo na novo uredil Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. S tem zakonom se bo v veliki meri onemogočilo in preprečilo danes pogosto izkoriščanje in zloraba sistema pri podeljevanju denarnih prejemkov.
Ključne besede: denarni prejemki, življenjska skupnost, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, družina, enostarševska družina, socialni transferji, kopičenje prejemkov, neupravičeni prejemki, socialne pravice.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 1701; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (581,99 KB)

2.
Socialni odnos Republike Slovenije do oseb brez zadostnih sredstev za preživetje
Jasna Golob, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno stanje materialne socialne ogroženosti in revščine v svetu, EU in Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Navedeni so osnovni dejavniki, ki vplivajo na povečanje ali zmanjšanje socialne ogroženosti posameznikov ali družin, ter svetovna prizadevanja za zaustavitev poglabljanja revščine. Podrobneje so prikazane trenutne socialne razmere v Sloveniji, ukrepi države Slovenije pri reševanju socialne problematike tako v zakonodajnem smislu, kakor tudi v konkretnih dejanjih nudenja socialnih pomoči prizadetim preko svojih institucij, lokalnih skupnosti in humanitarnih organizacij. Zaradi širšega razumevanja socialne problematike in možnosti primerjave so predstavljene tudi osnove ureditve zagotavljanja socialnih pomoči v Republiki Hrvaški, Avstriji in Nemčiji. Posebna pozornost je v diplomskem delu namenjena novi socialni zakonodaji v Republiki Sloveniji, ki se je začela uporabljati s 1. januarjem 2012.
Ključne besede: materialna socialna ogroženost, revščina, socialni transferji, socialne pomoči, humanitarna pomoč.
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1493; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
PRIMERJAVA VPLIVA KRIZE NA SOCIALNE TRANSFERJE NA HRVAŠKEM IN V SLOVENIJI
Barbara Fortner, 2013, diplomsko delo

Opis: Kriza je imela velik vpliv na socialne transferje, saj je vodila k višanju izdatkov in virov financiranja. Gibanje obeh je bilo v Sloveniji in na Hrvaškem podobno, razlika je le v višini, saj ima Hrvaška ves čas nižje izdatke in vire financiranja glede na dosežen BDP v posameznem letu, kot Slovenija. Hkrati z povečevanjem izdatkov in virov financiranja, se v obeh državah povečuje število upravičencev do socialne pomoči. Na prvi pogled bi marsikdo sklepal, da višanje virov in izdatkov vodi v višanje socialne pomoči, vendar temu ni tako. Priča smo velikemu naraščanju upravičencev do socialne pomoči, kar pa kljub naraščanju virov in izdatkov namenjenih za to skupini, ne pomeni višje socialne pomoči. Nasprotno. Priča smo velikemu zmanjšanju socialne pomoči in zaostrovanju pogojev za dodelitev le te. Zaradi tega živi veliko državljanov obeh držav v strahu pred jutrišnjim dnem. Eden izmed zelo pomembnih ciljev vsake države je zagotavljanje in vzpostavljanje »socialne države«, ki ima zelo dobro urejeno področje socialne politike, kar pa v Sloveniji in na Hrvaškem trenutno ne moremo videti. Vzgled so nam lahko skandinavske države, ki so po urejenosti socialne politike na vodilnih mestih.
Ključne besede: Kriza, socialni transferji, viri financiranja socialne zaščite, izdatki za socialno zaščito, brezposelnost, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno: 05.11.2013; Ogledov: 902; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (869,14 KB)

4.
UČINEK SOCIALNIH TRANSFERJEV NA ZMANJŠEVANJE REVŠČINE V SLOVENIJI IN NA MADŽARSKEM
Vesna Marton, 2014, magistrsko delo

Opis: V nalogi se osredinjamo na področje socialnih transferjev in revščine. Socialne transferje prištevamo k sklopu socialnega varstva, s katerim preprečujemo in rešujemo socialno problematiko ljudi. Primerjali smo prejemanje socialnih transferjev na območju Madžarske in Slovenije, pri čemer smo ugotovili, da sta obe omenjeni državi socialni, čeprav ima Madžarska nekoliko nižje socialne prejemke in drugačen sistem prerazporejanja le-teh. Hkrati pa velja omeniti, da obe državi dajeta izredno velik poudarek socialni zaščiti svojih državljanov, saj so izdatki v ta namen, skozi različna obdobja, bistveno višji od nekaterih držav članic Evropske unije. Revščina je zmeraj predstavljala družbeni problem sleherne nacije in države. V nalogi smo proučili še dejavnike, ki so glavni krivci zviševanja revščine, tako pri nas kot pri sosedih. Revščina otrok, kot največji izziv modernega (razvitega) sveta, je prisotna v vseh oblikah in v vseh državah. Najbolj izpostavljene družbene skupine na Madžarskem predstavljajo družine z več otroki, v Sloveniji pa enočlanska gospodinjstva. Iz primerjav lahko ugotovimo, da je območje Madžarske večje, kar pomeni, da prebiva več ljudi in je tudi revščina posledično višja kot v Sloveniji. Posebno pozornost smo namenili pomembnosti socialnih transferjev glede na zniževanje revščine v obeh državah. Prišli smo do spoznanja, da je pri sosedih revščina večja, toda z dajanjem socialnih transferjev svojim državljanom , se število revnih zniža skoraj za polovico. Ugotavljamo,da se na podoben način znižuje revščina tudi v Sloveniji.
Ključne besede: socialni transferji, socialno varstvo, revščina, revščina otrok, denarni prejemki.
Objavljeno: 27.01.2015; Ogledov: 668; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
VRAČANJE DENARNE SOCIALNE POMOČI IN VARSTVENEGA DODATKA V PRIMERU DEDOVANJA PO UPRAVIČENCU
Maja Ključevšek, 2015, diplomsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji so pravico do socialne varnosti, kot eno temeljnih pravic vsakega posameznika, vnesli v notranji pravni red države. Zato je v drugem členu Ustave Republike Slovenije zapisano, da smo pravna in socialna država. Živimo v tako imenovanem kriznem obdobju. V nalogi bo prikazano, po obdobjih, da imamo velik porast prejemnikov varstvenega dodatka in raznih oblik denarne socialne pomoči, saj si nekateri ljudje le s tem dohodkom lahko zagotovijo preživetje. S 1. januarjem 2012 je začelo veljati kar nekaj novosti na področju socialne zakonodaje. Uveljavljanje socialnih transferjev je po novem urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki predvsem zajemajo prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja v primeru uveljavljanja nekaterih pravic. To pomeni predvsem veliko spremembo v primeru dedovanja po upravičencu, ki je v določenem obdobju prejemal zgoraj omenjene pomoči. V sami nalogi bom povzela bistvene značilnosti socialne zakonodaje in oblike zgoraj omenjenih pomoči, ki se upoštevajo pri dedovanju. Najbolj sporna sta ljudem ravno 128. in 129. člen Zakona o dedovanju, saj upravičenci do socialne pomoči ali varstvenega dodatka po z zakonom določenem obdobju dobijo prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja na svoje težko prisluženo imetje. To premoženje pokojnika zato ni predmet dedovanja in posledično ne preide v last dedičev, temveč postane last države ali občine. Dediči bodo v tem primeru dedovali preostali delež premoženja pokojnika. V nalogi bo na podlagi Zakona o dedovanju in Ustave Republike Slovenije prikazano tudi na primeru iz sodne prakse, ter s pomočjo člankov, postopek odtujitve nepremičnine v primeru dedovanja po upravičencu.
Ključne besede: zakonodaja, Ustava Republike Slovenije, socialna pomoč, socialni transferji, upravičenci, dedovanje
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 913; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (848,01 KB)

6.
Pravni okvir za upravljanje s stroški javnega zavoda X
Helena Grahornik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem raziskovala pravno-računovodski vidik, kjer sem predstavila, kako javni zavod CSD X spremlja stroške poslovanja. Pravni vidik upravljanja stroškov CSD-ja X predstavljajo omejitve, koristi in slabosti. Ena izmed omejitev je gospodarno obnašanje z namensko porabo finančnih sredstev, ki so določeni s pogodbo o financiranju. Višino stroškov, povezano z nabavo materiala in storitev CSD-ju X, zakonodaja predpisuje, da morajo vse nabave opraviti preko javnih naročil, le-tem so podlaga javni razpisi. Če se prijavi več ponudnikov, mora CSD X izbrati najugodnejšega ponudnika, ki omogoča gospodarno, učinkovito in uspešno delovanje CSD-ja X. To doprinese k temu, da CSD X posluje z nižjimi stroški. To pa predstavlja koristi, da dobi CSD X material (pisarniški material, barvo za tiskalnike, varovanje, električno energijo …) in storitve po najnižjih možnih stroških. Računovodska pravila določajo, da se vodijo stroški na določenih SM in SN, kar omogoča preglednost oz. transparentnost poslovanja posamezne organizacijske enote CSD-ja X. Prilagajanje predpisom predstavlja slabosti glede na samostojnost poslovanja CSD-ja X, saj lahko posluje v okviru razpoložljivih sredstev, pri tem se izpostavlja problem razvoja poslovanja. Zato CSD X pridobiva lastna finančna sredstva z donacijami raznih podjetij in posameznikov. Poznamo različne vire financiranja, kot so javnofinančni viri in zasebni viri. Javni zavod CSD X se v praksi financira s kombinacijo javnofinančnih in zasebnih virov financiranja. CSD X se financira iz javnofinančnih virov takrat, ko je to določeno z zakonom, nacionalnim programom, s potrjenim letnim načrtom in pogodbami, sklenjenimi z MDDSZ in občinami. CSD X pridobi finančna sredstva za projekte in programe s sodelovanjem na javnem razpisu. Javnofinančni viri so tekoči in investicijski transferji. Tekoči transferji so finančna sredstva za plače zaposlenih in za druge izdatke za zaposlene ter sredstva za plačilo storitev CSD-ja X. CSD X zagotavlja stroške za delovanje Varne hiše, Materinskega doma, Kriznega centra za mlade, Svetovalnice za žrtve nasilja, Zavetišča za brezdomce, in to s pomočjo zasebnih virov. Določen % stroškov krije MDDSZ, mestna občina, sosednje občine, kar postaja premalo zaradi vse večje gospodarske krize in je potrebno pridobivanje virov financiranja s pomočjo donacij raznih podjetij in posameznikov ter finančnih sredstev stanovalcev teh centrov, to pa so zasebni viri financiranja. V letu 2012 so bile narejene korenite spremembe na področju socialnega dela, zakonodaje o socialnih transferjih in povečanega dela CSD storitev, kot je npr. dodeljevanje štipendij. Navkljub povečanemu obsegu dela pa je žal na CSD-ju ostalo enako število zaposlenih. Posledično se zaposleni nimajo več časa ukvarjati in posvečati prosilcem socialnih transferjev, katerim so prej pomagali prošnje tudi izpolnjevati. Seveda so bile prošnje prej pravilno izpolnjene, sedaj pa se postopek zavleče, ker so vloge velikokrat nepopolne, zato morajo prosilci vloge ponovno izpolnjevati in dostaviti manjkajoče podatke. Zaradi birokratskega procesa in zapletenosti postopkov so prosilci nemalokrat prikrajšani, saj ostanejo en mesec brez socialnega transferja. Iz tega sledi, da bi bilo smiselno, da se naši poslanci v državnem zboru pri sprejemanju različnih zakonov osredotočijo na sistem, ki bi bil manj zapleten in z manj birokratskega dela. Posledično bi bili tako zaposleni kot prosilci veliko bolj zadovoljni s sistemom dodeljevanja socialnih transferjev. Zato bi tudi finančna sredstva bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena. S tem pa bi se izognili vračilu le-teh EU. Pogosto mora naša država finančna sredstva vračati EU zaradi prezahtevnega sistema dodeljevanja socialnih transferjev, ki predstavlja zaposlenim na CSD-ju X dodatne težave. V mojem diplomskem delu sem predstavila, kako zakonodaja in praksa s pravno- računovodskega vidika vplivata na delovanje CSD-ja X.
Ključne besede: Javni zavod; CSD X, pravno-računovodski vidik, stroški poslovanja, socialno delo, socialni transferji, Evropska unija
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 345; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici