| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vdanost v usodo in upor malega človeka v Prežihovih Samorastnikih in Požganici ter njena aktualna povezava z razvojem manjšinskega vprašanja na avstrijskem Koroškem
Petra Kos, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izbrana dela koroškega pisatelja Prežihovega Voranca: zbirko novel Samorastniki in roman Požganica. Osredotoča se na pojav vdanosti v usodo in upornosti malega človeka v omenjenih delih ter na aktualno sporočilnost Požganice. Izbira dveh različnih žandrov, namreč romana in novele, iz različnih zgodovinskih obdobij ter socialno – družbenih razmer, je namerna. Namen naloge je prikazati življenje, delovanje, razmišljanje in analizirati obnašanje ter odzivanje Prežihovega malega človeka v različnih življenjskih, socialnih, družbenih ter zgodovinskih okoliščinah. Kaj torej definira usodo malega človeka, kaj ga motivira k uporu v borbi za preživetje in kaj vodi v vdajo? Kakšne so posledice njegovih dejanj? Primerjava in analiza del kaže, da je povezanost in navezanost malega človeka na košček lastne zemlje sinonim za skoraj nedoumljivo borbenost, hrepenenje in upornost. Prežih vidi kmečkega človeka kot najvitalnejši del družbe in nosilca prihodnjih koroških oziroma slovenskih rodov. Ta osrednji motiv sicer v Samorastnikih ne spreminja socialnega položaja ali žalostnih usod malih koroških kmečkih ljudi, je pa v veliki meri odločilen za narodnostno usodo koroških ljudi in krajev ob koroškem plebiscitu, ki ga, ne le literarno, temveč tudi zgodovinsko in družbeno kritično, obravnava roman Požganica. Posebej poudarjena v diplomskem delu je aktualna plat Prežihove literarne zapuščine, ki je ni mogoče omejevati zgolj na ozko regionalno raven. Še posebej danes, ko Slovenija znova, ne glede na evropske integracijske procese, utrjuje svoje nacionalne meje, svoj nacionalni ponos in ko se človek v kapitalističnem kolesju ponovno sprašuje o socialnih razlikah, izkoriščanju delavcev, njegovem položaju, pravicah in odnosu delodajalcev in oblasti.
Ključne besede: Prežihov Voranc, Samorastniki, Požganica, socialni realizem, mali človek, upor, vdaja, plebiscit, Koroška.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3839; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (527,03 KB)

2.
PRIPOVEDNIŠTVO JOŽETA KERENČIČA
Laura Mohorko, 2015, magistrsko delo

Opis: Pripovedna proza Jožeta Kerenčiča je bila zaradi ideoloških vzgibov in njegovega političnega predvojnega delovanja skozi desetletja skorajda neraziskana, po osamosvojitvi Slovenije pa v večji meri prezrta. Ker je obravnavani avtor eden izmed manj vidnih predstavnikov socialnega realizma, se je njegovim proznim delom posvetilo bore malo literarnih zgodovinarjev. Jože Kerenčič je v obdobju med vojnama bil izjemno aktiven klicatelj revolucije in vstajniški govornik v vzhodnoštajerskem prostoru. V magistrskem delu ga predstavljam zlasti kot pisatelja, sourednika mariborskih Obzorij in tudi kritika. V literarnih vrstah je najbolj poznan po sociološki razpravi o katastrofalnih razmerah vzhodnoštajerskega vaškega življenja in zadolženosti kmečkega ljudstva. Njegovo edino samostojno izdano delo je novela Mati išče mojstra (izšla je po njegovi smrti), desetletje pozneje pa je preostala dela zbral in uredil Ivan Potrč ter knjižni izbor poimenoval Domačija. Kerenčičeva prozna dela zajemajo črtice in novele, istočasno pa so nastajale tudi študije, razprave in kritike. V knjigi je Potrč Kerenčičev pisateljski opus zaokrožil z objavo čustvenih in poslovilnih pisem, namenjenih Ivanu Potrču, ženi in stricu. Usode Kerenčičevih malih ljudi v črticah in novelah so postavljene v njemu domač slovenskogoriški oz. prleški regionalni prostor med Dravo in Muro. Kako je torej avtor doživljal svoje ljudi in kar se da realistično interpretiral njihove usode? Kerenčičevi ljudje se spopadajo z životarjenjem na gruntih »gosposke« zemlje, izkoriščanjem, hudo duševno razklanostjo, težkimi gospodarskimi razmerami in socialno nesrečo, ki nikoli ne počiva. Trpljenje gruntarskih in viničarskih otrok, njihovih staršev in povojnih izobčencev v obdobju med vojnama je odsev Kerenčičeve mladosti, zato sem se usmerila tudi na prisotno avtobiografskost. V delih se odraža pisateljeva levičarska usmerjenost in poziv k revolucionarnim ciljem, ki bi njegove trpeče protagoniste rešili brezciljnega življenja. Avtor tematizira manj znano, obrobno prleško pokrajin in jo s tem približuje preostalemu kulturnemu prostoru. Uporablja knjižni jezik, a se vanj vrivata tako narečno kakor tudi arhaično besedišče. Analize in interpretacije Kerenčičevih proznih del razkrivajo značilno socialnorealistično motiviko domače zemlje, izkoriščanja ljudi od razrednega sovražnika, trpljenja kmečkega proletariata in zanikanja izobraženega ljudstva. Pomembno vlogo v njegovi prozi imata mati, ki pri hiši podpira vse vogale, in smrt, ki je predstavljena kot edina možna rešitev za odrešenje družbenih izobčencev. Kerenčičeva prozna dela so prehitro, predvsem pa tragično dočakala svoj konec, saj je pisatelj v svojem zadnjem delu namignil na prozni poskus večje razsežnosti, a ga je dohitela prehitra smrt pod okupatorjevim žezlom.
Ključne besede: Jože Kerenčič, kratka proza, socialni realizem, obdobje med vojnama
Objavljeno: 12.11.2015; Ogledov: 827; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
Kratka pripovedna proza Branke Jurca
Lidija Čučko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali prozni deli Branke Jurca za odrasle – Pod bičem, Podobe iz taborišč (1945) in Stekleni grad (1958) –, ki so ju do izida ponatisa Pot v svobodo Jožice Čeh Steger (2014) tako literarni teoretiki kot tudi literarni zgodovinarji večinoma prezrli.
Ključne besede: Branka Jurca, kratka proza, socialni realizem, vojna in taboriščna proza, Stekleni grad, Pod bičem
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 900; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (675,05 KB)

4.
Družbeni, zgodovinski, moralni in pripovedni vidiki Vorančeve proze
Miran Štuhec, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava prinaša uvid v glavne določnice književnega opusa Prežihovega Voranca. S pomočjo novel Kurjak in Samorastniki, romana Požganica in potopisa Gosposvetsko polje opozarja na pisateljevo literariziranje socialne in moralne problematike, epsko širino ter izjemno subtilnost, na premišljeno naracijo ter na daljnovidnost pri opisovanju narodnopolitičnih razmer na avstrijskem Koroškem.
Ključne besede: slovenska književnost, socialni realizem, romani, potopis, novele, socialna ideja
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 459; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Kratka proza Milene Mohorič od ekspresionistične vizije do realistične podobe življenja
Jožica Čeh Steger, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava tematsko-slogovne značilnosti kratke proze Milene Mohorič iz obdobja med obema vojnama in pisateljico razkriva tudi kot avtorico pesmi v prozi. Bila je ena najvidnejših ustvarjalk kratke proze, s katero je posegala predvsem v meščanski svet, deloma pa tudi v vzhodnoslovensko kmečko-vaško okolje. Ob tem je napisala še nekaj kratkoproznih pripovedi za mladino. Na več kot pol stoletja pozabljeno pisateljico sta pred petimi leti opozorila Lado Kralj in Peter Scherber z izborom njene kratke proze Kratke zgodbe iz tridesetih let (2010) in jo predstavila predvsem kot avtorico elegantne in vznemirljive meščanske proze iz tridesetih let prejšnjega stoletja, pisane v realističnem slogu. Pričujoči prispevek je osredinjen na njene literarne začetke in ugotavlja, da je Milena Mohorič na začetku literarne poti, tj. med letoma 1927-1929, pisala subjektivnoizpovedne pesmi v prozi, v katerih so opazne še slogovne usedline impresionizma in ekspresionizma.
Ključne besede: slovenska kratka proza, pesmi v prozi, impresionizem, ekspresionizem, realizem, socialni realizem
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 775; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Znani, neznani Prežihov Voranc
Silvija Borovnik, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava si kot izhodišče za raziskovalno opazovanje zastavlja dvoje vprašanj, prvo, ali namreč zares dobro poznamo literarno delo znanega in kanoniziranega pisatelja Prežihovega Voranca, in drugo, ali je bil pisatelj socialni realist v vsej svoji umetniški zavesti in praksi. Na obe vprašanji skušamo odgovoriti z analizo primerov iz Prežihove manj znane zgodnje proze. Le-ta je dosegljiva v Prežihovem Zbranem delu I-III kot Nezbrane novele in črtice (1909-1927), Nezbrane novele in črtice (1939-1941) in Naši mejniki (1945-1948).
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski pisatelji, kratka pripovedna proza, socialni realizem, mejne teme, mejni motivi
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 554; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Potrčevo pripovedništvo v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb
Renata Debeljak, 2019, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Potrčevo pripovedništvo v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb je obravnavana pripovedna proza enega najvidnejših predstavnikov slovenskega socialnega realizma, ki je od dijaških let naprej in vse do konca svojega življenja verjel v socializem in komunizem, pripadal Komunistični partiji in kot pisatelj tudi po koncu socialnega realizma ostal zvest realističnim stilnim postopkom. Pripovedna proza Ivana Potrča je nastajala več kot pol stoletja, od leta 1933 do 1993. Glede na družbene in politične spremembe je Potrčeva proza razdeljena na štiri obdobja. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni pojmi, kot so ideologija, marksizem, komunizem, socializem, samoupravni socializem, razmerje med ideološkim in literarnim diskurzom, literatura kot interdiskurz in kulturni spomin. V poglavju Ivan Potrč v slovenski literarni zgodovini je predstavljeno mesto Ivana Potrča v slovenski literarni zgodovini v različnih obdobjih. Na podlagi pregleda literarnozgodovinskih del in kritiške recepcije Potrčevih literarnih besedil je bilo ugotovljeno, da je po zlomu socializma kot družbenega reda zanimanje za njegova dela zelo uplahnilo, prav tako se je delež njegovih literarnih del v učnih načrtih za osnovne in srednje šole znatno zmanjšal, ne najdemo pa ga na seznamih del za tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, ni ga med predlaganimi literarnimi besedili za pisanje maturitetnih esejev. V nadaljevanju je analizirana izbrana Potrčeva pripovedna proza na idejno-tematski, jezikovnoslogovni, medbesedilni in primerjalni ravni v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb. Bistveno spoznanje te analize je, da je delež ideološkega diskurza v posameznih obdobjih različen. V pripovedni prozi med 1933‒1940 gre za kritični prikaz ideologije kapitalizma in družbenih razmer v Kraljevini Jugoslaviji. Ideološki diskurz se pojavlja zgolj v drobcih, in sicer kot motiv upornega posameznika, ki z dvignjeno pestjo napoveduje nove, boljše čase tudi za revne viničarje, kmete, kočarje in delavce. Z vidika ideologije socializma in marksizma izstopajo »kitajske« novele. V pripovedni prozi med 1941–1952 je ideološki diskurz najmočneje zastopan. Posamezne pripovedi iz tega časa prehajajo v afirmativno, propagandno oziroma tendenčno literaturo. Fabula je podrejena idejnemu in ideološkemu sporočilu, ki se kaže med vojno v predanosti kolektivnemu uporu proti okupatorju, v medsebojni pomoči, tovarištvu, zaupanju in nezaupanju, dezerterstvu in izdajstvu, po vojni pa v triumfu zmage, partijskem prevzemu oblasti, temelječem na marksističnih in socialističnih temeljih, kolektivni obnovi porušene domovine, političnih reformah idr. Po letu 1953 se Potrč preusmeri v prikazovanje intimne, čutne erotike kmečkega človeka, obenem pa so za pripovedno prozo med 1953–1990 značilne tudi zgodovinske in družbeno-politične teme. Potrč je v tem času deloma tematiziral tudi anomalije samoupravnega socializma v smeri političnega fanatizma, nezaupanja, oportunizma, sebičnosti, koristoljubja in izrabe vladajoče ideologije. Najbolj se kritika socializma in njene anomalije vidijo v Potrčevem zadnjem romanu Tesnoba (1991), v katerem se skozi tematizacijo razmer v podjetju Proteus razbira ekonomsko in politično prestrukturiranje Jugoslavije in propad socializma. V disertaciji je ugotovljeno, da je ideologija socializma in komunizma v Potrčevi pripovedni prozi med 1933–1993 prepoznavna, ni pa – razen v posameznih primerih – razbila umetniške vrednosti njegove literature. Potrč je bil po svojem prepričanju komunist, a tudi izjemen humanist. Za najvišjo vrednoto ni razglasil ideologije, ampak človeka, ki ga je prikazoval brez olepševanja ali »lakiranja« v težkih časih Kraljevine Jugoslavije, med drugo svetovno vojno in v povojnem vrvežu sprememb z vsemi pozitivnimi in negativnimi značilnostmi.
Ključne besede: Ivan Potrč, slovenska književnost, vzhodnoštajerski prostor, pripovedna proza, socialni realizem, socialistični realizem, ideologija, ideološki diskurz, kulturni spomin.
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 49; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici