| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Grafiti v mestu Maribor - diplomska naloga
Uroš Murko, 2008, diplomsko delo

Opis: Grafitarji predstavljajo eno izmed socialnih skupin, ki v deluje v urbanem prostoru in ga sooblikuje. Učinki njihovega delovanja so grafiti, ki predstavljajo netržno in nelegalno obliko komuniciranja. S spoznavanjem razmestitve grafitov v mestu smo prepoznali njihov socialni prostor in jih obravnavali kot element prostorske in socialne diferenciacije. Tako smo opredelili območja večje in manjše gostote ter območja brez grafitov. Spoznali smo, da v območja velike gostote grafitov sodijo območje mestn
Ključne besede: socialni prostor, socialna skupina, grafiti, grafitarji, mesto
Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 5004; Prenosov: 622
.pdf Celotno besedilo (8,66 MB)

3.
SOCIALNI PROSTOR MLADIH V MARIBORU
Aleksander Kidrič, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsak človek ima šest osnovnih potreb. To so potreba po bivanju, delu, izobraževanju, oskrbi, komunikaciji in rekreaciji. Ljudje na različnih prostorih zadovoljujejo te potrebe. Vendar imajo ljudje različne interese, a vseeno v družbi ne nastopajo vedno kot individuumi. Z drugimi predstavniki družbe se s skupnimi interesi in podobnimi načini zadovoljevanja potreb, združujejo v tako imenovane socialne skupine. Te socialne skupine v družbi delujejo podobno in na določenih območjih, ki jih imenujemo socialni prostori ali tudi akcijski prostori socialnih skupin. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kje je socialni prostor socialne skupine mladih v mestu Maribor. Omejili smo se na starostno kategorijo od 15. do 25. leta starosti. Torej, kje dijaki in študenti, ter njihovi vrstniki v Mariboru zadovoljujejo potrebe po bivanju, delu, izobraževanju, oskrbi, komunikaciji in rekreaciji.
Ključne besede: socialna skupina, socialni prostor, socialna skupina mladih
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1539; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

4.
ŽIVLJENJSKI STILI PREBIVALCEV V ZAPRTI SOSESKI NA PRIMERU ZAPRTE SOSESKE POD PEKRSKO GORCO V OBMESTJU MARIBORA
Polona Onič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava življenjske stile prebivalcev zaprte stanovanjske soseske v obmestju Maribora. V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej opredelili razmerje med socialno geografijo in sociologijo, saj se koncepti obeh disciplin v diplomski nalogi povezujejo in so združeni v celoto. Opredelili smo pojem socialna skupina in pojem socialni prostor. Socialni prostor smo obravnavali na podlagi različnih znanstvenih pristopov. Najprej smo se posvetili socialno prostorski dialektiki, ki prostor obravnava iz geografskega stališča. Nato smo dodali še sociološko dojemanje socialnega prostora, kjer smo izbrali interpretativni, strukturalistični in kulturni pristop. V nadaljevanju smo se posvetili geografskim definicijam urbanizacije, suburbanizacije, urbanizacijskega cikla ter dodali izsledke sociologov, ki so se ukvarjali s temi procesi. Od procesov v prostoru smo prešli na opis konkretnega prostora, zaprtih sosesk. V nadaljevanju smo opredelili življenjski stil, s pomočjo katerega smo se v empiričnem delu lotili proučevanja konkretne socialne skupine. Znotraj te teme smo posebaj obravnavali družbeno neenakost in delitev na socialne sloje ter podrobneje opredelili značilnosti življenjskih stilov. Pri tem smo kot teoretično osnovo uporabili teorijo Pierra Boudieuja. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kateri življenjski stili se pojavljajo v socialni skupini, ki živi v zaprti soseski v obmestju Maribora in kakšne so značilnosti teh življenjskih stilov. Najprej so prikazane morfološke značilnosti soseske, nato analiza socialnogeografskih značilnosti in stopnje mobilnosti. Sledi analiza kvalitativnih intervjujev stanovalcev zaprte soseske. V sklepnem delu so prikazane ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomskega dela.
Ključne besede: zaprta soseska, življenjski stil, suburbanizacija, socialni prostor
Objavljeno: 11.08.2010; Ogledov: 1878; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

5.
ŽIVLJENJSKI STILI PREBIVALCEV V BLOKOVNI SOSESKI V ŽALCU IN SOSESKI ENODRUŽINSKIH HIŠ V PODVINU
Maja Brdnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavani življenjski stili prebivalcev v blokovni soseski v Žalcu in soseski enodružinskih hiš v Podvinu. Najprej smo predstavili območje preučevanja in nekaj osnovnih pojmov, ki se navezujejo na obravnavano temo. Pojasnili smo, da socialna geografija v sedanjosti vedno več pozornosti namenja preučevanju socialnih skupin v prostoru. Pri tem je pomembno poznavanje njihovega življenjskega stila, saj ta odraža način njihovega delovanja v prostoru. Življenjski stil intervjuvanih prebivalcev smo v nalogi opredelili na podlagi njihovih socioekonomskih značilnosti, mobilnosti in oblik potrošnje. Te kazalnike smo določili s pomočjo teorije Pierra Bourdieuja. Ta pravi, da je življenjski stil posameznika povezan z različnim obsegom njegovega materialnega, socialnega in kulturnega kapitala. V empiričnem delu smo po tematskih sklopih analizirali vsebino intervjujev. Podatke smo predstavili kvantitativno (tabelarno in grafično) in kvalitativno (opisno). Na koncu smo predstavili značilnosti življenjskih stilov, ki se pojavljajajo v izbranih soseskah.
Ključne besede: socialna geografija, socialni prostor, življenjski stil, potrošnja, mobilnost
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 1445; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

6.
Prisotnost socialnega inženiringa v kibernetskem prostoru
Martin Majer, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo socialnega inženiringa in njegovo prisotnost tako v vsakdanjem življenju kot tudi v delovnem okolju. Teoretični del naloge tako opisuje socialni inženiring kot pogosto uporabljeno tehniko, ki izkorišča človeški faktor za pridobivanje podatkov. Predstavljeno je, zakaj je tako uspešen in kaj so glavni razlogi za njegovo uporabo, kako je videti potek napada s socialnim inženiringom in najpogosteje uporabljene metode socialnega inženiringa. Ker je socialni inženiring kot oblika napada skozi vsa leta ostal nespremenjen in je za razliko od ostalih možnih napadov na podatke, ki so predvsem tehnične narave, odvisen predvsem od človeških pomanjkljivosti in naravnih tendenc, se njegova uporaba veča. Dodatno k večanju uporabe socialnega inženiringa pripomore predvsem v zadnjem času pogosto uporabljena kombinacija socialnega inženiringa s tehničnimi grožnjami, kar metodo naredi zanimivo tudi za napadalce s tehničnim znanjem. Prav ta oblika napada pa zaradi svojega širokega delovanja počasi briše mejo med kibernetskim prostorom in resničnostjo, saj s prepletanjem tehničnih in netehničnih groženj kibernetski prostor premakne v resničnost in obratno. Poleg teoretične razlage socialnega inženiringa in njegove uporabe je drugi del diplomske naloge namenjen raziskavi, s katero smo ugotavljali poznavanje in prisotnost socialnega inženiringa. Podrobno so analizirani in opisani dobljeni rezultati, iz katerih so izpeljane končne ugotovitve.
Ključne besede: kibernetski prostor, socialni inženiring, preprečevanje, informacijska varnost, diplomske naloge
Objavljeno: 16.04.2015; Ogledov: 1047; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (909,01 KB)

7.
Kraja identitete v kibernetskem prostoru
Dejzi Ravas, 2016, diplomsko delo

Opis: Kaj kraja identitete sploh je? Na splošno pomeni, da nekdo prevzame identiteto nekoga drugega z namenom pridobitve določenih koristi. Zloraba identitete je v zadnjem času zelo pogost pojav, cena ki pa jo plača žrtev, pa je lahko zelo visoka. In vse skupaj zelo olajša tudi internet oz. kibernetski prostor, ki ponuja neskončno možnosti in hkrati veliko pasti in nevarnosti za vse njegove uporabnike. Najbolj ranljivi pa so tisti uporabniki, ki so manj izkušeni ali neprevidni. V diplomski nalogi smo preverili, katerih metod se storilci najpogosteje poslužujejo, kako je urejena zakonodaja v Sloveniji na tem področju in kako se lahko uporabniki zaščitijo. Z eksperimentom, kjer smo izvajali socialni inženiring z USB ključi, smo raziskovali, kako so ozaveščeni zaposleni v podjetjih, ki so USB ključ prejeli. V podjetjih, ki smo jih izbrali za eksperiment, smo preverili: - ali imajo vpeljano varnostno politiko na področju informacijske varnosti, - ali imajo v podjetju vpeljan kakršenkoli pravilnik o uporabi informacijske tehnologije, - ali izobražujejo zaposlene na področju informacijske varnosti in - kdo skrbi za njihov informacijski sistem. Rezultati so kljub majhnosti eksperimenta zaskrbljujoči in kažejo, da je ozaveščenost zaposlenih premajhna in kako zelo so pomembna izobraževanja, saj lahko zaradi napake posameznika ogrozijo celotno podjetje.
Ključne besede: kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, kraja identitete, socialni inženiring, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 05.12.2016; Ogledov: 646; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (877,53 KB)

8.
Učinki delovanja posameznikov v prostoru
Maja Hadner, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Učinki delovanja posameznikov v prostoru prinaša spoznanja o pomenu prostora oziroma kraja bivanja in socioekonomskih lastnosti pri zadovoljevanju temeljnih človekovih potreb, prikazuje vsakodnevne v prostoru odražajoče se navade intervjuvanih posameznikov in razlike med posamezniki ter predstavlja vlogo, vpliv in pomen kraja bivanja, starosti, materialnega položaja in življenjskega sloga v posameznikovem delovanju v prostoru oziroma pri njegovem opravljanju temeljnih človekovih dejavnosti. Vsebina magistrskega dela naj bi skušala razširiti skromno poznavanje tematike o oblikah in učinkih delovanja posameznikov v prostoru, predvsem na mikro nivoju, kar predstavlja vsebinsko vrzel v socialni geografiji. Na osnovi podatkov, pridobljenih z intervjuvanjem, so bile ugotovljene razlike v delovanju posameznikov v prostoru, času in načinu ter pri opravljanju temeljnih človekovih dejavnosti; ob tem tudi, da starost in materialni položaj vplivata na delovanje posameznikov v prostoru intenzivneje kot kraj bivanja in način bivanja, torej so socioekonomske lastnosti posameznikov pomembnejše pri načinu zadovoljevanja temeljnih potreb.
Ključne besede: Socialna geografija, posameznik, socialni prostor, temeljne človekove dejavnosti, vsakdan
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 337; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (8,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici