Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen raziskave je bilo ugotoviti, povezanost izobrazbe očeta s športno dejavnostjo otrok v obdobju zgodnje adolescence. V raziskavi je sodelovalo 344 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 154 deklic, starih 10,4 leta (SO = 0,914) in 190 dečkov, starih 10,35 leta (SO = 0,945) Podatki, so bili pridobljeni v okviru projekta z naslovom »SODOBNI TRENDI TELESNEGA, GIBALNEGA IN OSEBNOSTNEGA RAZVOJA SLOVENSKIH OSNOVNOŠOLCEV – SOCIALNI STATUS IN ŽIVLJENJSKI SLOG STA POMEMBNA DEJAVNIKA OTROKOVEGA RAZVOJA«. Podatki o socialnem položaju družine so bili pridobljeni s pomočjo »Vprašalnika o socialnem položaju družine«. Vprašalnik, uporabljen v okviru te raziskave, za meritve športne dejavnosti, je vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, ki je bil uporabljen v številnih slovenskih študijah. Starši anketirancev so bili z anketo seznanjeni in so z njo soglašali. Na osnovi izobrazbe očeta, smo otroke razdelili v skupine, katerih očetje imajo nizko, srednjo in visoko izobrazbo. Za ugotavljanje povezanosti športne dejavnosti s socialnim položajem je bila uporabljena analiza variance (ANOVA) in izračun velikosti učinka (η2). Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da izobrazba očeta statistično značilno vpliva na število minut na dan, ki jih dečki namenijo športni dejavnosti, ne pa tudi na športno dejavnost deklic. Dečki očetov s srednjo izobrazbo so na dan športno dejavni 92 minut, le 4 minute manj so športno dejavni dečki očetov z visoko izobrazbo. 60 minut na dan, pa športni dejavnosti namenijo dečki očetov z nizko izobrazbo. Pri deklicah so najbolj športno dejavne tiste, katerih očetje imajo visoko izobrazbo, te namenijo športni dejavnosti 64 minut. 11 minut manj športni dejavnosti na dan namenijo deklice iz skupine očetov s srednjo izobrazbo, 48 minut na dan pa so dejavne deklice iz skupine očetov z nizko izobrazbo.
Ključne besede: socialni status, gibalne dejavnosti, zgodnja adolescenca, drugo triletje, družbeni položaj, gibalne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 04.04.2017; Ogledov: 1733; Prenosov: 204
Celotno besedilo (951,61 KB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vključevanje otrok v smučanje z različnih vidikov smo iskali različne vplive na vključevanje otrok v smučanje. Vsebina se nanaša na teoretska spoznanja s področja smučanja. V osrednjem delu smo izpostavili tri glavne vidike, ki pomembno vplivajo na vključevanje otrok v smučanje: okolje, izobrazba in socialni položaj družine. Na osnovi uporabljenih virov smo ugotovili, da imajo starši pomembno vlogo pri vključevanju otrok v smučarske tečaje, šolo smučanja ali zimovanje; da se lahko otrok nauči dobro smučati prav tako v individualnem programu kot v skupinskem, saj ima vsak program svoje prednosti in slabosti; da je izobrazba staršev pomemben dejavnik pri vključevanju otrok v smučanje; da izkušenjsko bogato okolje pozitivno vpliva na vključevanje otrok v smučanje; da je najpogostejši vzrok nevključevanja otrok v smučanje nizek socialni položaj družine; da imajo tudi trener in starši pomembno vlogo pri vključevanju otrok v smučanje; da je pri vključevanju motorično nadarjenih otrok v smučanje največji omejevalni faktor ekonomski status staršev.
Ključne besede: smučanje otrok, starši, smučarski tečaj, zimovanje, šola smučanja, okolje, izobrazba, socialni položaj, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 06.10.2015; Ogledov: 1702; Prenosov: 357
Celotno besedilo (960,07 KB)

Opis: Dinamičnost podjetnika, njegove osebnostne lastnosti, dinamično podjetje, rast in internacionalizacija predstavljajo prepletanje zgodbe magistrske naloge, ki je pred vami. Opravljena raziskava ugotavlja vpliv in povezavo med ključno osebo v podjetju, tj. podjetnikom, njegovimi osebnostnimi lastnostmi ter rastjo in internacionalizacijo slovenskih dinamičnih podjetij. Cilj magistrske naloge je bil poiskati relevanten odgovor na temeljno raziskovalno vprašanje: »Kako vplivajo osebnostne lastnosti podjetnika na rast slovenskih gazel in kolikšen del gazel internacionalizira svojo dejavnost zaradi istega vpliva?« V vsakem podjetju igra ključno vlogo podjetnik in njegova zavestna odločitev za rast. Seveda sama odločitev za rast ni dovolj. Poleg vseh zunanjih in notranjih dejavnikov je pomemben faktor podjetnik in njegove osebnostne lastnosti kot ključni element rasti. Kaj pravzaprav je osebnost? V psihologiji razumemo osebnost kot celostni vzorec relativno trajnih značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo med seboj. Bistveni sestavini osebnosti sta relativna trajnost in individualnost, to kar posameznike med seboj ločuje. Osebnost posameznika določa različen odziv v enakih situacijah, pa tudi obratno, da se isti posamezniki v različnih situacijah odzivajo enako oz. podobno. Osebnostne značilnosti pa so tiste, ki se pojavljajo dosledno ne glede na vpliv okoliščin (dostopno na: Inštitut za razvoj človeških virov). V magistrski nalogi smo proučevali osebnostne lastnosti podjetnika. Veliko raziskovalcev pred nami je že analiziralo osebnostne lastnosti podjetnikov in spoznalo, da se osebnost podjetnikov razlikuje od osebnosti nepodjetnikov, predvsem v smislu odprtosti za nove ideje, nove izkušnje. V našem primeru smo osebnostne lastnosti razdelili na dva večja sklopa, in sicer: nepsihološke osebnostne lastnosti in psihološke osebnostne lastnosti. Nepsihološke osebnostne lastnosti sestavljata človeški in socialni kapital. V uspešnem podjetju, ki je usmerjeno v rast, sta človeški in socialni kapital neizbežna. Vse več podjetnikov se zaveda pomembnosti znanja, veščin, spretnosti in pomoči družinskih članov za uspešno delovanje podjetja. Prav tako pa je za uspešno podjetje pomemben tudi socialni kapital, ki pomaga podjetnikom do novih informacij, novega znanja ob vključenosti podjetnika v družbene vezi in omrežja, vse to pa ob visoko razvitih socialnih veščinah in trdnem zaupanju med člani. Podjetniki morajo vlagati tako v človeški kot v socialni kapital, saj lahko skupaj hitreje privedeta do željenega cilja. Psihološke osebnostne lastnosti smo razdelili na splošne psihološke lastnosti in spoznavne psihološke lastnosti. Splošne psihološke lastnosti sestavljajo: potrebo po dosežku, prevzemanje tveganja, inovativnost, neodvisnost, zaznano samoučinkovitost in notranji nadzor. Dinamičnega podjetnika opredeljujejo vse omenjene lastnosti, nekatere bolj izrazito kot druge. Spoznavne psihološke lastnosti pa sestavljata vizija in intuicija podjetnika, ki ravno tako prispevata pomemben del pri sprejemanju in analiziranju poslovnih odločitev v podjetju. Rast, ki se nanaša na spremembo velikosti podjetja, smo proučevali na vzorcu dinamičnih podjetjih. Zakaj? Ker so to edina podjetja, ki v današnjih težkih časih ostajajo dinamična, fleksibilna in ohranjajo konkurenčno prednost, saj so se sposobna hitro prilagoditi zahtevam, ki jih narekuje trg z učinkovito izrabo znanja, idej in informacij s strani dinamičnega podjetnika. To so ponavadi majhna visokotehnološka podjetja, ki so za razvoj slovenskega gospodarstva nujno potrebna, saj v obdobju petih let proizvedejo največ novih delovnih mest in iščejo priložnosti na globalnem trgu. V magistrski nalogi smo iskali tudi povezavo med rastjo podjetja in internacionalizacijo ter med osebnostnimi lastnostmi podjetnika v povezavi z internacionalizacijo. Mednarodno poslovanje je pomembno, saj predstavlja vključevanje v izvoz nujno sestavino za zagotavljanje obstoja, preživetja in rasti dinamičnih podjetij. V
Ključne besede: podjetnik, osebnost, osebnostne lastnosti, rast, internacionalizacija, dinamično podjetje - gazele, nepsihološke lastnosti, psihološke lastnosti, človeški kapital, socialni kapital, vizija, intuicija, potreba po dosežku, prevzemanje tveganja, inovativnost, neodvisnost, zaznana samoučinkovitost, notranji nadzor, neodvisnost, spol podjetnika, dinamični podjetnik, mednarodni podjetnik, znanje, izobrazba, veščine, položaj v družini, relacijski, socialni in strukturni kapital.
Objavljeno v DKUM: 03.09.2013; Ogledov: 5667; Prenosov: 627
Celotno besedilo (2,23 MB)

Ključne besede: management, vodenje, stilistika, spol, poslovodni delavci, sposobnosti, ženske, lastnosti, prednost, socialni položaj, izobraževanje, plače, osebni dohodek, manager, organizacijska kultura, žensko vprašanje, moški, razlike, karakterologija, življenjski uspehi, kariera, poklicna uspešnost, Slovenija, združenja
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2642; Prenosov: 146
Celotno besedilo (378,04 KB)

Ključne besede: podjetje, ustanavljanje, delovanje, socialni položaj, invalidi, zaposlovanje, organizacija podjetja, organizacijske strukture, čiščenje, finančna analiza, davčne olajšave, organiziranost, produktivnost, integracijski procesi, modeli, Slovenija, delovna organizacija, perspektive, prednost, uspešnost poslovanja, problematika, poslovni proces, metode, predstava
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 1810; Prenosov: 99
Celotno besedilo (444,78 KB)