| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DOBRO POČUTJE IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH PRI DELU
Jasmina Paska, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih raziskovanja dogajanja v podjetjih ugotavljajo, da je človek ključni dejavnik vseh aktivnosti v podjetju. Človeški kapital postaja vse bolj cenjen v ohranjanju konkurenčnosti na globalnem trgu. V podjetju se lahko nezadovoljstvo zaposlenih kaže v izgubi volje za delo, namernem zmanjševanju delovnih naporov, širjenju nezadovoljstva med sodelavci, izostajanje z dela, stavke,… Zato je najboljša strategija podjetja, da odstrani vzroke nezadovoljstva zaposlenih. To je možno le, če vodstvo ugotovi, kakšni so vzroki in katere skupine zaposlenih so jim najbolj izpostavljene. Tako bodo lahko zadovoljni zaposleni sledili svojim ciljem in ciljem podjetja ter pokazali svojo učinkovitost in tako prispevali največ k uspešnosti podjetja. Ključnega pomena za uspešno delo so predvsem medosebni odnosi med zaposlenimi. Da bi se zaposleni dobro počutili na svojem delovnem mestu in bi z veseljem opravljali svoje delo, se morajo razumeti s sodelavci in nadrejenimi, sicer so napeti in komaj čakajo, da zapustijo svoje delovno mesto. Najbolj pomembna lastnost dobrega počutja so vrednote, saj le te ljudi vežejo. Člani neke socialne skupine z med seboj usklajenimi vrednotami se počutijo dobro, saj so jim pomembne enake oziroma podobne stvari. Nekdo daje prednost zabavi, drugi družini, tretji pa zdravju ali kariernemu uspehu. Zato ob sebi potrebujemo ljudi, s katerimi te naše prioritete delimo. Pomembno dejstvo je, da se bomo na delovnem mestu boljše počutili, če bodo naše karierne vrednote usklajene z vrednotami podjetja. Bolj kot se vrednote razlikujejo, težje bomo delali in manj verjetnosti je, da bomo zjutraj odhajali na svoje delovno mesto z nasmehom na ustih in polni energije.
Ključne besede: Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično blagostanje, model petih velikih faktorjev osebnosti, dimenzije psihičnega blagostanja, teoretske razlage subjektivnega blagostanja, politika in dobro počutje zaposlenih, gospodarski kazalniki in dobro počutje zaposlenih, socialni odnosi, vera, kultura in dobro počutje, dobro počutje pri delu, fizično ter mentalno zdravje zaposlenih, prosti čas in dobro počutje, denar in dobro počutje, podjetje, zadovoljni zapo
Objavljeno: 26.07.2010; Ogledov: 6321; Prenosov: 1641
.pdf Celotno besedilo (735,81 KB)

3.
SPLETNI SOCIALNI ODNOSI MED MLADIMI IN NJIHOV VPLIV NA NEPOSREDNE SOCIALNE ODNOSE MLADIH
Tanja Pangerl, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali temo, ki se nanaša na vzpostavljanje in ohranjaje spletnih socialnih odnosov med mladimi ter njihov vpliv na neposredne medosebne odnose mladih. Osredotočili smo se na mlade v najstniških letih, ki so za sodobne načine komuniciranja ter sklepanje in ohranjanje odnosov precej dovzetni. Na podlagi teoretičnih ugotovitev predhodnih raziskav in svoje empirične raziskave smo preverjali, kako so spletna socialna omrežja prepoznavna in uporabljena pri mladih, zakaj jih uporabljajo, kako po njihovem spletna socialna omrežja vplivajo na druženje s prijatelji v živo, na ustvarjanje novih stikov, kakšna je struktura prijateljev na spletnem omrežju v primerjavi s socialno mrežo iz neposrednih stikov, kakšne so prednosti in slabosti spletnih socialnih odnosov ter podobnosti in razlike v primerjavi z neposrednimi medosebnimi odnosi. Obravnavali smo potencialne nevarnosti spletnih socialnih omrežij in kateri so najpogostejši podatki, ki so jih mladi pripravljeni odkriti določeni skupini prijateljev na spletnem socialnem omrežju. Glede na raziskovalna vprašanja smo prišli do zaključkov, da so se na splošno ugotovitve empiričnega dela skladale s prej podanimi teoretičnimi postavkami ter zastavljenimi hipotezami. Ugotovili smo, da mladi spletna socialna omrežja precej dobro poznajo in jih tudi pogosto uporabljajo, kljub temu pa se zavedajo pomena, ki ga ima neposreden stik za kvalitetne medosebne odnose. Ne glede na to, da so spletna socialna omrežja pomemben del njihovega vsakodnevnega navezovanja in ohranjanja stikov, si mladi želijo več druženja v živo s svojimi prijatelji in vrstniki. A vendar rešitev ni preprečitev uporabe spletnih socialnih omrežij, ampak ozaveščena in premišljena uporaba.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, spletni socialni odnosi, neposredni medosebni odnosi, mladi in odnosi med njimi, vpliv spletnih odnosov na neposredne odnose mladih
Objavljeno: 13.05.2011; Ogledov: 4748; Prenosov: 847
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
TRENING SOCIALNIH VEŠČIN PRI UČENCIH Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU
Tjaša Lajmsner, Anja Okorn, 2015, magistrsko delo

Opis: Pojem motnje v duševnem razvoju se nanaša na stanje intelektualnega in splošno socialnega funkcioniranja posameznika. Učenci z motnjo v duševnem razvoju so tako zaradi umskih oslabitev manj socialno kompetentni. Njihove socialne spretnosti so slabše in kažejo več motečih problematičnih vedenj, zato potrebujejo učenje socialnih veščin, ki jim omogočijo lažjo vključitev v širše socialno okolje. Ker se njihove socialne spretnosti lahko skozi čas izboljšajo, če so jim zagotovljeni primeren trening in priložnosti, sva pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju izvedli trening socialnih veščin, in sicer v 6. razredu osnovne šole s prilagojenim programom, v katerem je 7 učencev, starih od 12 do 14 let. Trening sva izvedli v obliki delavnic, s katerimi so učenci pridobivali veščine na področju izražanja in razumevanja emocij, samokontrole, komuniciranja, reševanja konfliktov, primernega in neprimernega vedenja, medsebojnih odnosov ter na področju samovrednotenja. Glavni namen magistrske naloge je bil preučiti socialne odnose in spretnosti pri učencih z motnjo v duševnem razvoju ter s treningom socialnih veščin vsaj nekoliko prispevati k izboljšanju njihovih socialnih veščin in odnosov ter analizirati in evalvirati izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih. Raziskovanje temelji na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov. Podatke sva pridobivali s pomočjo samoocenjevalnega vprašalnika, opazovanja z udeležbo, delno strukturiranega intervjuja z učitelji in evalvacijskega vprašalnika za udeležence. Na podlagi pridobljenih podatkov in analiz sva ugotovili, da so se tekom šolskega leta pokazale pozitivne spremembe in napredek na področju socialnih veščin pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih ocenjujeva kot uspešno in učinkovito. Trening socialnih veščin se je tako izkazal kot primerna in učinkovita oblika pomoči učencem z motnjo v duševnem razvoju.
Ključne besede: Motnja v duševnem razvoju, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialni odnosi, evalvacija.
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 2672; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

5.
6.
7.
VRSTNIŠKA MEDIACIJA Z VIDIKA UČENCEV IN UČITELJEV V OSNOVNIH ŠOLAH
Mateja Cartl, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zajema oceno uspešnosti in primernosti vrstniške mediacije z vidika učencev šestega in devetega razreda. Pri tem je bila preverjena vloga spola, razreda in izkušenj. Podana je tudi ocena učinkovitosti in uveljavljanja vrstniške mediacije z vidika stališč učiteljev, glede na delovno dobo, delovno mesto in izkušnje z vrstniško mediacijo. V raziskavi je sodelovalo 395 učencev in 118 učiteljev določenih osnovnih šol na področju Zavoda za šolstvo Maribor. Podatki za učence so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, podatki za učitelje pa s pomočjo lestvice stališč. Rezultati za učence so pokazali, da vrstniška mediacija še ne dosega želenih učinkov. Večina učencev še ne zaznava koristi vrstniške mediacije, še zlasti ne zmanjšanja nasilja na šoli. Mnogi vrstniško mediacijo dojemajo kot priložnost za izognitev kazni. Prav tako vpleteni učenci pogosteje kot izvajalci menijo, da je izvajanje vrstniške mediacije zahtevno in nevarno. Rezultati za učitelje so pokazali, da imajo učitelji pozitivno stališče tako do učinkovitosti, kot tudi uveljavljanja vrstniške mediacije. Učitelji so najbolj soglašali s pozitivnimi učinki vrstniške mediacije na področju komunikacije, medosebnih odnosov in za tem na področju učenčeve samopodobe (to so potrdili predvsem učitelji z višjo delovno dobo in izkušnjami). Nekoliko bolj so bili učitelji zadržani pri njenih učinkih na pouk in še zlasti pri razbremenjevanju učiteljev in staršev.
Ključne besede: teorija motivacije, socialni odnosi, konflikt, disciplina, mediacija, vrstniška mediacija
Objavljeno: 28.07.2014; Ogledov: 1390; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

8.
Socialni odnosi med romskimi otroki in drugimi vrstniki v vrtcu
Maruša Kolar, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil osvetliti problematiko sprejemanja romskih otrok v vrstniški skupini v vrtcu. Medosebni odnosi in socialna interakcija romskih otrok z vzgojitelji in vrstniki so odvisni predvsem od okolja, v katerem se nahajajo. Ko so izkušnje otrok v socialnem okolju spodbudne in prijetne, se počutijo sprejete in so posledično uspešnejši. V empiričnem delu smo analizirali socialne interakcije pri vzpostavljanju medosebnih odnosov med romskimi otroki in njihovimi vrstniki na področju proste igre, druženja in konfliktov ter raziskovali stopnjo socialne in emocionalne kompetentnosti romskih otrok. V raziskavo je bilo vključenih 30 vzgojiteljev, ki so ocenjevali opazovane parametre. Rezultati kažejo, da so pri prosti igri težave pri komunikaciji med romskimi otroki in drugimi vrstniki, pri druženju z vrstniki romski otroci občasno doživljajo pozitivne izkušnje, ti otroci tudi redko oziroma občasno izražajo socialno in emocionalno kompetentnost. Na podlagi pridobljenih rezultatov predlagamo vključitev romskih pomočnikov v vseh vrtcih, kjer so prisotni Romi, dodatna izobraževanja za vzgojitelje in ostale strokovne delavce, spoznavanje z romsko kulturo in predstavitev le-te v izobraževalnih ustanovah. Z nalogo želimo posredno opozoriti tudi na pomen aktivnega vključevanja vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev ter staršev otrok v reševanje problematike vzpostavljanja enakovrednih medosebnih odnosov med Romi in njihovimi vrstniki v vrtcu.
Ključne besede: romski otroci, vrstniški odnosi, predšolska vzgoja, socialni odnosi, emocionalna kompetentnost, inkluzija
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 824; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (677,75 KB)

9.
Sociometrična preizkušnja v vrtcu
Ljudmila Ana Šekoranja, 2017, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela utemeljujem pomen socialnih odnosov, socialne kompetentnosti, vrstniških odnosov, predstavim socialne igre in kot glavno temo diplomskega dela natančno predstavim sociometrično preizkušnjo. Pri sociometrični preizkušnji me zanima njena izvedba in kako obdelamo ter prikažemo podatke. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni podatki sociometrične preizkušnje. V raziskavo so bili vključeni otroci iz enega izmed celjskih vrtcev v šolskem letu 2013/2014. Otroci so bili stari od štiri do šest let. V vzorec je bila vključena ena skupina s triindvajsetimi otroki. Uporabila sem deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Odgovore anketnih vprašalnikov nisem obdelovala. Zapisani so kot so bili podani. Odgovori otrok so zbrani v sociomatriki in v sociogramu. Poleg sociometrične preizkušnje sem izvedla tudi anketni vprašalnik, da bi lahko primerjala ugotovitve vzgojiteljice, njene pomočnice ter svoje ugotovitve s sociometrično preizkušnjo. Anketirane smo ugotovile in s pomočjo sociometrične preizkušnje potrdile, da so otroci med seboj povezani, se čutijo pripadne skupini, a se grupirajo v manjše skupine. Iz dobljenih ugotovitev lahko sklepam, da vzgojiteljica in pomočnica precej dobro poznata svojo skupino. Iz pridobljenih ugotovitev lahko trdim, da se je sociometrična preizkušnja pokazala kot smiseln način za preučevanje vrstniških odnosov v vrtcu. Sociometrična preizkušnja je lahko vzgojiteljem v veliko pomoč, ko dobijo novo skupino, da lahko vidijo, katere vezi je potrebno med otroki še posebej utrditi.
Ključne besede: sociometrična preizkušnja, socialni odnosi, socialna sprejetost, socialni vpliv, socialna preferenčnost, sociomatrika, sociogram, otrok, skupina
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 986; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (947,47 KB)

10.
Povezanost socialnih dejavnikov z anksioznostjo in depresijo v obdobju staranja
Sara Ledinek, 2018, magistrsko delo

Opis: Depresija in anksioznost se povezujeta v vseh življenjskih obdobjih, izjeme ne predstavlja niti pozna odraslost. Osamljenost lahko pomembno vpliva na depresijo in anksioznost, socialni dejavniki pa imajo pomembno vlogo pri mentalnem zdravju starostnikov. Namen raziskave je preučiti povezanost socialnih dejavnikov z anksioznostjo in depresivnostjo v pozni odraslosti, ob tem pa jih primerjati med domačim in institucionalnim okoljem. Predvidevali smo, da se bodo izguba partnerja in redni stiki z otroki pomembneje povezovali z anksioznostjo in depresivnostjo v domačem okolju, medtem ko bodo starostniki v institucionalnem okolju imeli pomembnejšo povezanost obeh stanj z nevključenostjo v skupnost in nezadovoljstvom s prijateljstvom. V raziskavi je sodelovalo 108 posameznikov nad 65. letom starosti. Vzorec je bil porazdeljen na skupino v domačem okolju (N = 52) in skupino v institucionalnem okolju (N = 56). Rezultati so pokazali, da sta anksioznost in depresivnost značilno povezani v pozni odraslosti. Anksioznost in depresivnost se med izbranima skupinama (domače in institucionalno okolje) pojavljata v podobni meri. Starostniki v institucionalnem okolju ne doživljajo več anksioznosti in depresivnosti v primerjavi z domačim okoljem. Izguba partnerja ne predstavlja pomembnega socialnega dejavnika, ki bi se povezoval z depresivnimi in anksioznimi simptomi v izbranem vzorcu. Redni stiki z otroki so pomembni povezani z anksioznostjo in depresivnostjo le v domačem okolju, kljub temu pa ni bilo statistične razlike med domačim in institucionalnim okoljem. Rezultati so pokazali, da nevključenost v skupnost ni močneje povezana z anksioznostjo in depresivnostjo v institucionalnem okolju glede na primerjavo z domačim okoljem. Nevključenost v skupnost je pomembno povezana z depresijo v obeh okoljih. Nezadovoljstvo s prijateljstvom je edina postavka, pri kateri se je pokazala statistično pomembna razlika med izbranima okoljema, saj je nezadovoljstvo s prijateljstvom močneje povezano z anksioznostjo v institucionalnem okolju. Izsledki raziskave nakazujejo, da razlike v povezanosti anksioznosti, depresivnosti in socialnih dejavnikov niso odvisne od domačega in institucionalega okolja kot takega. Izjema se je potrdila pri nezadovoljstvu s prijateljstvom.
Ključne besede: starostniki, socialni dejavniki, anksioznost, depresija, odnosi v pozni odraslosti, domovi starejših občanov
Objavljeno: 07.02.2018; Ogledov: 619; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (902,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici