| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
MERJENJE INTELEKTUALNEGA KAPITALA V SLOVENSKI VOJSKI
Špela Klemenčič, 2010, diplomsko delo

Opis: V zadnjih petnajstih letih je intelektualni kapital postavil temelje, na katerih sloni tako prihodnost kot razvoj organizacij. Številne raziskave so pokazale, da je uspešnost in učinkovitost organizacije odvisna od uspešnosti in učinkovitosti menedžmenta človeškega kapitala, apliciranega v procese, modele, sisteme, relacije in koncepte podjetja. Omenjene povezave danes imenujemo intelektualni kapital, ki se vedno bolj uveljavlja kot sinonim najuspešnejših organizacij. Na osnovi teh dejstev se tudi profesionalizem vojaške organizacije lahko (če že ne mora) postavlja v okvir intelektualnega kapitala. Na podlagi uveljavljenih metod merjenja intelektualnega kapitala, ob upoštevanju specifičnosti vojaškega poklica ter sprejetih strategij organizacije, bomo razvili sistem za merjenje intelektualnega kapitala v Slovenski vojski. Celoten sistem intelektualnega kapitala, to je struktura, temeljni indikatorji ter način merjenja in izkazovanja intelektualnega kapitala, se lahko razvija individualno glede na cilje in usmeritve organizacije. Pri tem je treba dobro razumeti koncept intelektualnega kapitala kot tudi koncepte, ki stojijo za njim. To bomo dosegli z opredelitvijo temeljnih pojmov, katerih razvoj v ekonomiji znanja ruši tradicionalna pravila menedžmenta in hkrati spreminja tudi njegov globlji pomen. Na podlagi razumevanja omenjenih konceptov bomo oblikovali sistem intelektualnega kapitala za Slovensko vojsko, ki bo sicer temeljil na že uveljavljeni metodologiji slovenske avtorice Renate Mihalič, vendar kot že rečeno, bo metoda prilagojena značilnostim organizacije. Metodo bomo aplicirali v realno okolje, kjer bodo indikatorje posameznih kategorij intelektualnega kapitala ocenjevali ljudje na vodilnih položajih, hkrati pa bomo v sklopu socialnega kapitala vprašalnike razdelili tudi zaposlenim v Slovenski vojski, s čimer si bomo ustvarili popolnejšo sliko o delovanju organizacije. Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov in preučitve strokovne literature bomo dosegli cilj diplomske naloge, to je ocena intelektualnega kapitala v Slovenski vojski.
Ključne besede: Intelektualni kapital, Slovenska vojska, socialni kapital, družba znanja
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 1531; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA ČLOVEŠKEGA IN SOCIALNEGA KAPITALA MED SLOVENSKIMI PODJETNIKI IN PODJETNICAMI
Kristjan Robič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V okviru diplomskega seminarja smo se posvetili primerjavi človeškega in socialnega kapitala med slovenskimi podjetniki in podjetnicami, torej nas je zanimalo ali je spol eden od dejavnikov, ki vplivajo na človeški in socialni kapital. V teoretičnem delu smo predhodno predstavili pojma podjetništvo ter podjetnik, nato smo predstavili nekatere razlike med podjetniki in podjetnicami, v nadaljevanju pa smo s teoretičnega vidika podrobneje predstavili človeški in socialni kapital. Aplikativni del smo izpeljali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali slovenski podjetniki in podjetnice. Razdeljen je bil v dva sklopa vprašanj, in sicer na vprašanja o človeškem ter na vprašanja o socialnem kapitalu. Ugotovili smo, da je spol eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na človeški in socialni kapital, saj imajo podjetnice večji človeški kapital, medtem ko imajo podjetniki večji socialni kapital. Ugotovili pa smo tudi, splošno gledano, da tako moški kot ženske dobro izkoriščajo obe obliki kapitala za dobrobit svojega podjetja in poslovanja. S pomočjo raziskave smo želeli prispevati k boljšemu razumevanju konceptov človeškega in socialnega kapitala, ter na ta način dodati delček k nadaljnjim razmišljanjem in opredeljevanjem omenjenih področij.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, človeški kapital, socialni kapital, primerjava človeškega in socialnega kapitala med podjetniki in podjetnicami, analiza človeškega in socialnega kapitala.
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 1335; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (411,21 KB)

3.
SOCIALNA INTELIGENTNOST IN SOCIALNI KAPITAL ŠTUDENTOV FOV-A
Danijela Jerinić, 2012, diplomsko delo

Opis: Študentska populacija predstavlja velik del slovenske družbe, ki se danes prilagaja mnogim spremembam v izobraževalnem in gospodarskem sistemu. Želeli smo poudariti pomembnost aktivnega delovanja študentov v različnih okoljih, kot so študijsko, virtualno, okolje prostočasnih dejavnosti in poslovno okolje. Ustvarjanje vezi in poznanstev pomeni razvijanje socialnega kapitala, ki krepi zaupanje, širi socialna omrežja in povečuje občutek pripadnosti določeni skupnosti. Pri navezovanju stikov nam predvsem pomaga razumevanje samega sebe in sposobnost ustvarjanja okoliščinam primernih socialnih interakcij. Na Fakulteti za organizacijske vede Kranj smo z anketnim vprašalnikom izvedli raziskavo med študenti različnih študijskih smeri. Analiza ankete je pokazala, da študenti več pozornosti namenjajo neformalnemu druženju kot formalnemu, a še vedno obstaja velik delež anketirancev, ki se redko družijo s kolegi. Prosti čas večinoma preživljajo izven študijskega okolja in »mrežijo« preko prijateljev. Ideja študijske izmenjave večine ne privlači, prav tako jim ne ustreza sodelovanje pri projektih na FOV. Velika večina študentov pogosto uporablja spletna socialna omrežja, a za ohranjanje stikov se s prijatelji najraje srečujejo v živo, kljub razvoju moderne tehnologije. V nadaljnji statistični analizi smo potrdili ali zavrnili določene predpostavke. Diplomsko delo smo zaključili s predlogi za nadaljnji razvoj socialnega kapitala študentov, ki omogoča lažji in uspešnejši prehod iz študentskega življenja v formalni poslovni svet.
Ključne besede: socialna inteligentnost, socialni kapital, komunikacija, družbena kohezija, socialno omrežje
Objavljeno: 13.02.2012; Ogledov: 1297; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (883,10 KB)

4.
VPLIV SOCIALNEGA KAPITALA SLOVENSKIH DINAMIČNIH PODJETIJ - GAZEL NA USPEŠNOST
Marcel Rojko, 2012, magistrsko delo

Opis: Okolje v katerem živimo od podjetij zahteva nenehno prilagajanje in iskanje novih poti. Nenehno učenje, druženje ter globalno razmišljanje je postalo del našega vsakdana. Borba za obstanek na trgu in razvoj podjetja so pomembne človeške vrline, ki pa jih kot posamezniki na individualnem ali kariernem nivoju ne moremo izkoristiti brez socialnega kapitala. Da bi podjetje lahko izkoristilo človeški kapital, ki ga premore je nujno potrebno, da ga kombinira s socialnim kapitalom, ki deluje kot mazivo med akterji torej imetniki človeškega kapitala. Ker se vse več podjetnikov zaveda, da je socialni kapital pomemben za uspešno delovanje podjetja, smo se odločili za izdelavo magistrske naloge, ki preučuje te vplive. Za preučevanje slovenskih dinamičnih podjetij smo se odločili zato, ker ta podjetja proizvajajo največ novih delovnih mest, ki jih naše slovensko gospodarstvo neizmerno potrebuje. Gospodarski pomen dinamičnih podjetij je zelo velik, saj imajo zaradi svoje ekspanzije velikokrat tudi pozitiven vpliv na izvoz in udejanjanje aktivnosti na globalnem trgu. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov; teoretičnega in aplikativnega dela. V teoretičnem delu smo predelali teoretična izhodišča številnih avtorjev, ki so preučevali socialni kapital ter tako ustvarili teoretično podlago za aplikativni del. V aplikativnem delu magistrske naloge smo s pomočjo lastno osnovane ankete pridobili podatke, kjer smo lahko naša teoretična predvidevanja deloma potrdili. Pri analizi podatkov smo ugotovili, da do določene mere socialni kapital pozitivno vpliva na uspešnost podjetja, vendar moramo rezultate jemati z določeno mero previdnosti, saj ne moremo trditi, da je socialni kapital glavni vzrok za uspešnost podjetja. Vsekakor smo si izbrali tematiko, ki je v času v katerem živimo zelo aktualna. Številni avtorji, ki smo jih navajali menijo, da je socialni kapital eden od dejavnikov uspeha podjetja. Zraven tega smo izbrali tudi dinamična podjetja, ki so gonilo gospodarstva in razvoja, kar še podkrepi aktualnost obravnavane tematike.
Ključne besede: uspeh, podjetje, omrežja, socialni kapital, človeški kapital, poslovno okolje, zaupanje, norme, komunikacija, povezave, kapital, razvoj, sredstva, vezi, znanje, vrednote, kultura podjetja, dinamična podjetja.
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1592; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

5.
OBLIKOVANJE POZITIVNE ORGANIZACIJSKE IDENTITETE PRI UMESTITVI SOCIALNEGA KAPITALA V UČEČO SE ORGANIZACIJO
Marko Peršič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doba ekonomije znanja prinaša s seboj ogromno izzivov za organizacije. Težke razmere na globalnem trgu veljajo za večino organizacij. Rutinskega poslovanja skoraj nikjer ne zasledimo več. Organizacije so usmerjene k spremembam ter inovacijam v poslovanju. Management v organizacijah mora odigrati ključno vlogo pri vzpostavitvi primernega okolja za učenje. Znanje je postalo osnovni gradnik konkurenčnosti v teh nastalih razmerah. Ustvarjanje novega znanja pomeni dolgoročno za organizacije edino pot za uspešno poslovanje. Prav gotovo tudi informacijske tehnologije postavljajo osnovna merila ter predstavljajo dejavnik razvoja v prihodnosti. Mnogi managerji se ne zavedajo pomena organizacijske kulture. Le prave voditeljske sposobnosti managerjev pripomorejo k oblikovanju pozitivne organizacijske identitete. Zato so pravi odgovor na izzive organizacij v prihodnosti učeče se organizacije. Pri oblikovanju pozitivne organizacijske identitete temeljno vlogo igra tudi socialni kapital v organizaciji. Relacije med ljudmi, odnosi ter povezave med zaposlenimi oblikujejo organizacijsko identiteto v vsaki organizaciji. Vse te družbene povezave posameznikom omogočajo, da se razvijajo, sodelujejo ter dosegajo osebne ter organizacijske cilje. Oblikujejo se omrežja in pogosto rečemo, da je socialni kapital premoženje v omrežjih. Socialni kapital omogoča tudi prenos in izmenjavo znanja, kar ustvarja pogoje za nastanek učeče se organizacije. Za oblikovanje pozitivne organizacijske identitete lahko rečemo, da je dinamični proces, ker je časovno dolgotrajen. To tudi pomeni, da zahteva ogromno napora managementa in se ujema tako z delnim modelom udejanjanja učeče se organizacije kot tudi z delnim modelom socialnega kapitala. V doktorski disertaciji smo oblikovali edinstven raziskovalni model mpersic.one, ki je sestavljen iz treh konstruktov, in sicer iz udejanjanja delnega modela učeče se organizacije, iz umestitve delnega modela socialnega kapitala ter iz oblikovanja pozitivne organizacijske identitete. Zanimalo nas je, ali so delni modeli med seboj povezani in kakšen vpliv imajo eden na drugega. V ta namen smo preverili raziskovalni model pri aplikaciji v slovensko podjetniško prakso ter ga preizkusili na testnem primeru podjetja Pivovarna Laško, d.d. Opravili smo kvantitativno raziskavo v slovenskem gospodarstvu ter tudi kvantitativno raziskavo v omenjenem testnem podjetju. Poleg tega smo v Pivovarni Laško, d.d., opravili kvalitativno raziskavo študije primera. Zaključne ugotovitve empiričnega dela smo ocenili kot pričakovane. V disertaciji smo uresničili vse postavljene cilje, namen ter potrdili vse tri postavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je raziskovalni model mpersic.one uporaben v različnih organizacijah ter da je vsebinsko korektno zasnovan. Vse tri izvedene raziskave so bile podprte z različnimi raziskovalnimi metodami. Rezultati so odsevali realno stanje slovenske podjetniške prakse in so bili precej podobni rezultatom testnega podjetja. Seveda so bila v testnem primeru določena specifična odstopanja, ki smo jih odkrili in jih s kvalitativno študijo primera izluščili. Doktorska disertacija je pokazala na ključne točke razvoja poslovanja v prihodnosti. Dodana vrednost se skriva v raziskovalnem modelu mpersic.one, saj smo pokazali, da je uporaben na katerikoli organizaciji. Osnovno sporočilo, ki izhaja tako iz teoretičnih izhodišč kot tudi iz empiričnega dela, je, da umestitev socialnega kapitala v učečo se organizacijo pomembno vpliva na oblikovanje pozitivne organizacijske identitete, ki predstavlja pomembno vsebinsko izhodišče v sodobni teoriji organizacije.
Ključne besede: Pozitivna organizacijska identiteta, Socialni kapital, Učeče se organizacije, Doba nove ekonomije, raziskava, sodobna teorija organizacije, voditeljstvo, raziskovalni model
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 1153; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

6.
7.
VPLIV OSEBNOSTNIH LASTNOSTI PODJETNIKOV NA RAST IN INTERNACIONALIZACIJO SLOVENSKIH GAZEL
Mateja Grobelnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Dinamičnost podjetnika, njegove osebnostne lastnosti, dinamično podjetje, rast in internacionalizacija predstavljajo prepletanje zgodbe magistrske naloge, ki je pred vami. Opravljena raziskava ugotavlja vpliv in povezavo med ključno osebo v podjetju, tj. podjetnikom, njegovimi osebnostnimi lastnostmi ter rastjo in internacionalizacijo slovenskih dinamičnih podjetij. Cilj magistrske naloge je bil poiskati relevanten odgovor na temeljno raziskovalno vprašanje: »Kako vplivajo osebnostne lastnosti podjetnika na rast slovenskih gazel in kolikšen del gazel internacionalizira svojo dejavnost zaradi istega vpliva?« V vsakem podjetju igra ključno vlogo podjetnik in njegova zavestna odločitev za rast. Seveda sama odločitev za rast ni dovolj. Poleg vseh zunanjih in notranjih dejavnikov je pomemben faktor podjetnik in njegove osebnostne lastnosti kot ključni element rasti. Kaj pravzaprav je osebnost? V psihologiji razumemo osebnost kot celostni vzorec relativno trajnih značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo med seboj. Bistveni sestavini osebnosti sta relativna trajnost in individualnost, to kar posameznike med seboj ločuje. Osebnost posameznika določa različen odziv v enakih situacijah, pa tudi obratno, da se isti posamezniki v različnih situacijah odzivajo enako oz. podobno. Osebnostne značilnosti pa so tiste, ki se pojavljajo dosledno ne glede na vpliv okoliščin (dostopno na: Inštitut za razvoj človeških virov). V magistrski nalogi smo proučevali osebnostne lastnosti podjetnika. Veliko raziskovalcev pred nami je že analiziralo osebnostne lastnosti podjetnikov in spoznalo, da se osebnost podjetnikov razlikuje od osebnosti nepodjetnikov, predvsem v smislu odprtosti za nove ideje, nove izkušnje. V našem primeru smo osebnostne lastnosti razdelili na dva večja sklopa, in sicer: nepsihološke osebnostne lastnosti in psihološke osebnostne lastnosti. Nepsihološke osebnostne lastnosti sestavljata človeški in socialni kapital. V uspešnem podjetju, ki je usmerjeno v rast, sta človeški in socialni kapital neizbežna. Vse več podjetnikov se zaveda pomembnosti znanja, veščin, spretnosti in pomoči družinskih članov za uspešno delovanje podjetja. Prav tako pa je za uspešno podjetje pomemben tudi socialni kapital, ki pomaga podjetnikom do novih informacij, novega znanja ob vključenosti podjetnika v družbene vezi in omrežja, vse to pa ob visoko razvitih socialnih veščinah in trdnem zaupanju med člani. Podjetniki morajo vlagati tako v človeški kot v socialni kapital, saj lahko skupaj hitreje privedeta do željenega cilja. Psihološke osebnostne lastnosti smo razdelili na splošne psihološke lastnosti in spoznavne psihološke lastnosti. Splošne psihološke lastnosti sestavljajo: potrebo po dosežku, prevzemanje tveganja, inovativnost, neodvisnost, zaznano samoučinkovitost in notranji nadzor. Dinamičnega podjetnika opredeljujejo vse omenjene lastnosti, nekatere bolj izrazito kot druge. Spoznavne psihološke lastnosti pa sestavljata vizija in intuicija podjetnika, ki ravno tako prispevata pomemben del pri sprejemanju in analiziranju poslovnih odločitev v podjetju. Rast, ki se nanaša na spremembo velikosti podjetja, smo proučevali na vzorcu dinamičnih podjetjih. Zakaj? Ker so to edina podjetja, ki v današnjih težkih časih ostajajo dinamična, fleksibilna in ohranjajo konkurenčno prednost, saj so se sposobna hitro prilagoditi zahtevam, ki jih narekuje trg z učinkovito izrabo znanja, idej in informacij s strani dinamičnega podjetnika. To so ponavadi majhna visokotehnološka podjetja, ki so za razvoj slovenskega gospodarstva nujno potrebna, saj v obdobju petih let proizvedejo največ novih delovnih mest in iščejo priložnosti na globalnem trgu. V magistrski nalogi smo iskali tudi povezavo med rastjo podjetja in internacionalizacijo ter med osebnostnimi lastnostmi podjetnika v povezavi z internacionalizacijo. Mednarodno poslovanje je pomembno, saj predstavlja vključevanje v izvoz nujno sestavino za zagotavljanje obstoja, preživetja in rasti dinamičnih podjetij. V
Ključne besede: podjetnik, osebnost, osebnostne lastnosti, rast, internacionalizacija, dinamično podjetje - gazele, nepsihološke lastnosti, psihološke lastnosti, človeški kapital, socialni kapital, vizija, intuicija, potreba po dosežku, prevzemanje tveganja, inovativnost, neodvisnost, zaznana samoučinkovitost, notranji nadzor, neodvisnost, spol podjetnika, dinamični podjetnik, mednarodni podjetnik, znanje, izobrazba, veščine, položaj v družini, relacijski, socialni in strukturni kapital.
Objavljeno: 03.09.2013; Ogledov: 2466; Prenosov: 478
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

8.
ČLOVEŠKI IN SOCIALNI KAPITAL SLOVENSKIH PODJETNIC
Ana Klajderič, 2013, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega seminarja smo se posvetili človeškemu in socialnemu kapitalu v povezavi z ženskim podjetništvom. Zanimalo nas je namreč v kolikšni meri človeški in socialni kapital vplivata na ženske in na njihovo vključevanje v podjetniško aktivnost. V teoretičnem delu smo predstavili pojme podjetništvo, podjetnik in žensko podjetništvo, kjer smo izpostavili tudi prednosti in slabosti podjetnic in ovire s katerimi se srečujejo. V nadaljevanju smo razložili pojma človeški in socialni kapital ter opisali kako ju merimo ter z njima upravljamo. V dveh podpoglavjih smo na kratko opisali in razložili tudi management človeškega in socialnega kapitala. Vse zapisano smo v empiričnem delu podkrepili z izsledki raziskave anketnega vprašalnika. Na vprašanja so razen podjetnic odgovarjali tudi podjetniki, predvsem zaradi lažje primerjave podatkov. Tako smo prišli do spoznanja, da človeški kapital v veliki meri vpliva na ženske in njihovo vključevanje v podjetniško aktivnost, medtem ko socialni kapital v dobršni meri vpliva na ženske in njihovo vključevanje v podjetniško aktivnost. Prav tako smo potrdili, da podjetniško okolje v Sloveniji ni naklonjeno ženskim podjetnicam. S pomočjo raziskave smo želeli prispevati k boljšemu razumevanju osnovnih pojmov ter prikazati pomembnost vpliva človeškega in socialnega kapitala na slovenske podjetnike in predvsem podjetnice.
Ključne besede: podjetništvo, žensko podjetništvo, človeški kapital, socialni kapital, analiza človeškega in socialnega kapitala, primerjava med podjetnicami in podjetniki
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 1067; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

9.
MLADI LAHKO IZKORISTIJO SVOJ MANAGERSKI POTENCIAL V SOCIALNEM PODJETNIŠTVU KOT VIRE NEIZKORIŠČENE ZAPOSLITVENE PRIHODNOSTI
Rebeka Rubin, 2016, magistrsko delo

Opis: Temo socialnega podjetništva smo v nalogi obdelali z dveh vidikov: teoretičnega in vidika analize dejanskega stanja. Na koncu smo iz analize s področja socialnega podjetništva povzeli naša spoznanja, da mladi lahko izkoristijo svoj upravljavski potencial, ter sklepe, da bi država in občine morale prepoznati učinke uspešne podpore področja. Socialni kapital oziroma omrežja mladih z novim znanjem so v prihodnosti v različnih socialnih okoljih viri zaposlitve tudi v obdobju velike brezposelnosti. Svoj potencial lahko razvijajo tudi na področju socialnega podjetništva. Razvoj, neizkoriščeno znanje in dane priložnosti so bili, so in bodo sile napredka tudi v prihodnosti. Nalogo smo pripravili, da potrdimo dejstvo, da so kljub veliki brezposelnosti mladih socialna omrežja, znanje in osebne vrednote izredna podpora v izkoriščanju managerskega potenciala na področju socialnega podjetništva. Žal se socialni kapital trenutno vrednoti le po ustvarjenem dobičku, ne pa po učinkih v prihodnosti – medsebojno zaupanje in sodelovanje. Država tudi sicer prepočasi analizira dejansko stanje ter načrtuje razvoj področja in vzpostavlja podlage za "kako in v katero smer se bo področje razvijalo in promoviralo". Priložnosti so v smeri dolgoročnega posnemanja že doseženega v EU in tudi v pripravi predpisov.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialni kapital, znanje, upravljanje, razvoj, brezposelnost mladih.
Objavljeno: 15.06.2016; Ogledov: 363; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

10.
Dejavniki socialnega kapitala na slovenskem podeželju
Rok Rebernak, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali dejavnike socialnega kapitala na slovenskem podeželju. Uporabljeni so bili podatki iz raziskave Slovensko javno mnenje (2013). Analizirali smo respondente glede na tip krajevne skupnosti (mestna n = 335 , primestna n = 119, vaška n = 539). V okviru socialnega kapitala so bili merjeni njeni ključni elementi: posplošeno zaupanje, zaupanje v institucije ter članstvo v različnih organizacijah. Raziskava vaške skupnosti v Sloveniji je pokazala nizke stopnje socialnega kapitala. Medregijske razlike na merah socialnega kapitala (posplošeno zaupanje, zaupanje v institucije, članstvo v različnih organizacijah) so v večini majhne in statistično neznačilne, na vseh indikatorjih dosegajo respondenti v povprečju nizke stopnje zaupanja ter nizko participacijo v prostovoljnih združenjih. Glede na pretekle raziskave socialnega kapitala v podeželskih skupnostih, smo predvidevali pozitivno povezanost elementov socialnega kapitala z gospodarsko razvitostjo. Analiza je pokazala, da kljub majhnim razlikam v vseh elementih socialnega kapitala, najvišje stopnje zaupanja in članstva v različnih organizacijah dosegajo regije z najvišjim regionalnim BDP na prebivalca. Starost ne vpliva na stopnje socialnega kapitala, medtem ko so se pokazale statistično značilne razlike med mestnim in vaškim tipom krajevne skupnosti. Prihodnje raziskave socialnega kapitala na slovenskem podeželju so nujne, saj je, z izjemo geografske raziskave Slavičeve (2009), pregled literature pokazal na odsotnost socioloških raziskav socialnega kapitala.
Ključne besede: socialni kapital, gospodarski razvoj, razvoj podeželja, zaupanje, trajnostni razvoj
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 434; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (786,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici