Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Dejavniki prostovoljskega udejstvovanja med mladimi v severovzhodni Sloveniji: vloga ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitala
Nina Simonič, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost.
Ključne besede: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 473; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,58 MB)

VLOGA ŠOLE PRI ZMANJŠEVANJU UČINKOV REVŠČINE
Josipa Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicije in različne teorije revščine. Pojasnili smo odnos in razliko med revščino in socialno izključenostjo ter predstavili podatke o revščini in socialni izključenosti v Sloveniji. V nadaljevanju smo pojasnili, kako revščina prizadeva kakovost življenja ter razvojne in izobraževalne možnosti. Posebno pozornost smo namenili vlogi šole pri zmanjševanju učinkov revščine. Tukaj smo se ukvarjali s splošnimi načeli vzgoje in izobraževanja, vrednotami v šoli ter enakostjo oz. neenakostjo v izobraževanju. Osvetlili smo tudi pomembnost krepitve socialnega kapitala v šolah in vrtcih ter pomembnost sodelovanja med šolo in domom oz. učitelji, svetovalnimi delavci in starši. Na koncu smo pokazali, kako sta povezani šola in oblikovanje samopodobe ter osvetlili pomembnost prostovoljnega dela v šolstvu. V empiričnem delu smo osvetlili socialno-ekonomski status (SES) učencev 9. razredov mariborskih osnovnih šol z vidika izobrazbe staršev ter materialnega in socialnega kapitala družine. V nadaljevanju smo se ukvarjali s prostočasnimi aktivnostmi učencev, učnim uspehom pri posameznih predmetih in reševanjem osebnih in učnih težav učencev v šoli. Zanimale so nas učenčeve poklicne aspiracije ter razlika med željami in možnostmi izbire srednje šole in opravljanja bodočega poklica. Na koncu smo ugotavljali, kakšen je vpliv staršev in učiteljev pri izbiri srednje šole učencev. Temeljni namen empirične raziskave je proučevanje povezanosti med socialno-ekonomskim statusom učencev 9. razreda na eni strani ter njihovo učno uspešnostjo in poklicno orientacijo na drugi strani. Ugotovili smo, da pri večini predmetov SES vpliva na učni uspeh. Ta razlika se pojavlja pri naravoslovnih predmetih, jezikih in zgodovini. Pri teh predmetih velja, da učenci z višjim SES dosežejo boljše ocene kot pa učenci z nižjim SES. Statistično značilna razlika obstaja tudi med poklicnimi aspiracijami in SES. Učenci z višjim SES težijo k temu, da se vpišejo na šole, ki prinašajo višjo stopnjo izobrazbe, kot učenci z nižjim SES.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, socialno-ekonomski status, socialni in ekonomski kapital, učni uspeh, poklicne aspiracije.
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 1854; Prenosov: 380
Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.

Na vrh