| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OTROCI, VKLJUČENI V PROGRAM ˝POMOČ DRUŽINI PRI VZGOJI OTROK NA DOMU˝
Tanja Šprogar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava otroke in družine, ki so vključeni v preventivni program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", ki ga izvaja Center za socialno delo Slovenska Bistrica. Ob besedni zvezi "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu" najprej pomislimo na socialne delavce, ki pomagajo družinam pri vzgoji otrok, ki imajo kakršnekoli težave ali učne, delovne ali socialne. Pomislimo na otroke, ki od svoje družine ne morejo pričakovati zdrav osebnostni razvoj, ki imajo težko otroštvo in težave v vsakdanjem življenju. V teoretičnem delu diplomske naloge je opredeljen pojem preventivni program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", vsebinski namen programa "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu" ter razlogi vključitve otrok oziroma družine v program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", izbira in naloge javnih delavcev in socialnega delavca ter predstavitev in vloga Centra za socialno delo Slovenska Bistrica in Zavoda za zaposlovanje Slovenska Bistrica. Empirični del se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom otrok, ki so vključeni v program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", ki ga izvaja Center za socialno delo Slovenska Bistrica v občinah Slovenska Bistrica, Oplotnica, Makole in Poljčane. Raziskava je pokazala, da so anketirani otroci s programom zadovoljni, program ne temelji samo na učenju, temveč tudi na kreativnem preživljanju prostega časa, otroci vzpostavijo pozitiven odnos do javnega delavca in v njem vidijo ne samo odraslo osebo temveč tudi prijatelja ter si želijo, da se program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu"po 15-ih letih še vedno nadaljuje.
Ključne besede: preventivni program ˝Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu˝, otroci, vključeni v program ˝Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu˝, socialni delavec, Center za socialno delo Slovenska Bistrica.
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 2019; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (748,66 KB)

2.
PROBLEMATIKA ZAKONSKE NEUREDITVE MINIMALNIH PLAČ V AVSTRIJI, NEMČIJI IN NA ŠVEDSKEM V PRIMERU NAPOTENIH DELAVCEV
Sandra Fišer, 2014, diplomsko delo

Opis: Napoteni delavec je oseba, ki jo delodajalec za omejen čas pošlje na delo v drugo državo. V času trajanja dela v drugi državi se pravice delavca določajo z določbami v zakonodaji države gostiteljice ali s kolektivnimi dogovori. Zagotovljena mu je določena raven zaščite v skladu z določbami Direktive 96/71/ES o napotenih delavcih na delo v okviru opravljanja storitev (v nadaljevanju: Direktiva o napotenih delavcih). Pogodba o ustanovitvi EU vsebuje eno najbolj cenjenih načel – prosto gibanje delavcev. Vsak evropski državljan ima pravico prosto bivati, iskati zaposlitev, delati in se upokojiti v katerikoli drugi državi članici. Za evropske državljane načelo prostega pretoka delavcev pomeni, da so pri zaposlovanju v drugi državi članici EU enakopravni z njenimi domačimi delavci in tako delajo pod enakimi pogoji kakor njeni državljani. V enaindvajsetih od osemindvajsetih članic EU je minimalna plača zakonsko urejena, v Avstriji, Nemčiji in na Švedskem pa ne obstaja zakon, ki bi natančno določal in urejal minimalno plačo, zato sem pod drobnogled vzela naštete države. V Nemčiji je minimalna plača sicer določena, vendar je omejena na posebne skupine, določene glede na sektor in poklic, in ne velja za vse ali večino delavcev, Avstrija in Švedska pa nimata zakonsko urejene minimalne plače, saj so plače določene bodisi s pogajanji med socialnimi partnerji, v podjetjih ali pa z individualnimi pogodbami.
Ključne besede: napoteni delavec, Direktiva 96/71/EC, Evropska unija, Sodišče EU, Laval, Rüffert, minimalna plača, kolektivna pogodba, socialni partnerji, socialni damping
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1163; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
DIPLOMIRANI ORGANIZATOR – MENEDŽER KOT SODELAVEC SOCIALNEGA DELAVCA PRI PRIPRAVI IN IZVAJANJU POSTOPKA V ZVEZI Z REJNIŠTVOM
Mirjana Ćetković, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Rejništvo je zakonsko organizirano kot začasna oblika varstva tistih otrok, ki ne morejo prebivati v biološki družini z namenom, da se razmere v družini uredijo. V proces rejništva so vpleteni različni akterji, ključno vlogo pa imajo pri tem socialni delavci. V diplomski nalogi je obdelano področje rejništva, predvsem z vidika priprave in izvedbe rejništva ter problematike na področju rejništva. Priprava in izvedba rejništva se nanašata na zakonsko določene naloge države, centrov za socialno delo, strokovnih delavcev ter matične družine. Problematika rejništva pa je obravnavana predvsem glede na preobremenjenost strokovnih delavcev v postopku rejništva, neučinkovitost oziroma učinkovitost centrov za socialno delo ter glede na težave, ki jih izpostavljajo rejniki. V okviru diplomske naloge je izvedena tudi spletna anketa med socialnimi delavci z namenom ugotoviti preobremenjenost socialnih delavcev pri izvedbi postopka rejništva v okviru njihovih delovnih nalog. Socialni delavci so sicer potrdili, da so preobremenjeni, vendar pretirane potrebe po pomoči dodatnih strokovnih sodelavcev niso izrazili. Izpostavljajo sicer pomanjkanje kadra, vendar menijo, da lahko, kljub preobremenjenosti, sami v celoti kakovostno opravijo postopek rejništva. Tako so tudi ocenili, da bi diplomirani organizator – menedžer lahko na tem področju izvajal predvsem dokumentacijska dela, promocijo rejništva, organiziral srečanja in dejavnosti za otroke. Nikakor pa po njihovem mnenju tovrstni kader ne bi mogel izvajati zahtevnejših del, npr. pripravljati starše in otroke na namestitev v rejniško družino ali nameščati otroka v rejniško družino ali oblikovati in izvajati individualne projektne skupine.
Ključne besede: rejništvo, rejnik, socialni delavec, center za socialno delo, preobremenjenost
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 746; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (782,33 KB)

4.
Pravni položaj delavcev v transportni dejavnosti
Petra Zupančič, 2018, diplomsko delo

Opis: Proces globalizacije je v koraku s spremembami v družbi, politiki in ekonomiji vodil do velikih napredkov na področju povezovanja gospodarskih središč v svetu, zaradi česar se je povečala potreba po cenovno dostopnem prevoza blaga, ki je postal ključna sestavina gospodarskega razvoja na nacionalni in globalni ravni. Cestno transportni sektor ureja veliko uredb in direktiv, katerih cilj je poenotenje delovnopravne ureditve položaja delavcev v transportni dejavnosti in pravice, ki pripadajo mobilnim delavcem na podlagi sklenjenih delovnih razmerij. Delo voznikov transportnih vozil zaradi mobilne narave dela predstavlja posebno področje v delovnem pravu in delovnopravnih razmerjih. V diplomskem delu se osredotočam na posebnosti, ki jih poleg Zakona o delovnih razmerjih na področju mobilnih delavcev prinašajo določbe Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih in skozi aktualno sodno prakso analiziram kršitve delovnopravne zakonodaje. Ob tem pa izpostavljam tudi pereč problem socialnega dumpinga v transportnem sektorju, ki vpliva na splošen upad socialne varnosti voznikov tovornih vozil.
Ključne besede: transport, cestni transport, mobilni delavec, socialni dumping, letter-box podjetja, tahograf, delovno razmerje
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 315; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (900,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici