| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ustvarjanje varnega šolskega okolja s pomočjo likovnega izražanja : magistrsko delo
Katka Šoster, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se poglobili v vlogo in naloge likovnega pedagoga ter sodelovanja z drugimi strokovnimi delavci pri delu z učenci, ki so utrpeli izkušnjo vojne. Dotaknemo se trenutno aktualne situacije - vojne v Ukrajini, kdo so begunci in travme, ki jih doživljajo, ko bežijo pred vojno. Razmišljamo o tem, kako begunce vključiti v pouk tako, da se počutijo varno, kaj torej je varen prostor in kako ga ustvariti v razredu. Raziskujemo možnosti likovnega izražanja za ustvarjanje varnega in vključujočega okolja v šolah, s poudarkom na edinstvenih potrebah in izkušnjah učencev beguncev. Raziskave kažejo, da je nesorazmerno večja verjetnost, da so begunci doživeli travmo, zato se lahko soočajo z dodatnimi izzivi pri prilagajanju na novo šolsko okolje. Dokazano je, da imajo likovne in druge ustvarjalne dejavnosti terapevtske koristi za posameznike, ki so doživeli travmo, spodbujajo pa lahko tudi občutek pripadnosti in skupnosti. Z uporabo likovnega izražanja kot sredstva za obravnavanje potreb učencev beguncev ter ustvarjanjem varnega in vključujočega šolskega okolja lahko učitelji podpirajo dobro počutje in dober uspeh učencev beguncev. Poleg tega lahko različni šolski predmeti s področja umetnosti spodbujajo občutek pripadnosti in skupnosti, kar je bistvenega pomena za učence begunce, ki se lahko v novem šolskem okolju počutijo osamljene ali nepovezane. Pouk likovne umetnosti je dragocen način, kako lahko učitelji in učenci spoznavajo kulturo in ozadja drug drugega. To lahko spodbuja razumevanje, empatijo in spoštovanje med učenci in razbija predsodke in stereotipe. V empiričnem delu smo sestavili in izvedli osem likovnih aktivnosti, pri katerih smo se osredotočili na ustvarjanje varnega prostora, krepitev čustvenih in socialnih veščin ter samopodobe pri učencih, ki so pretrpeli izkušnjo vojne.
Ključne besede: varen prostor, begunci, vojna, čustvene in socialne veščine, samopodoba, likovni pedagog, likovna terapija, likovno-terapevtski pristop
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 329; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

2.
Obogatitev dnevne rutine s socialnimi igrami pri otrocih prvega starostnega obdobja : magistrsko delo
Helena Vogrinec, 2021, magistrsko delo

Opis: Dnevna rutina zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Ker je le-ta nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, velikokrat prinese togost. Da bi to togost spremenili v prijetno vodene prehode med segmenti dnevne rutine, jih lahko obogatimo s socialnimi igrami. Z uvedbo in uporabo skrbno izbranih in načrtovanih socialnih iger, otroci spoznavajo, usvajajo in razvijajo socialne veščine. V empiričnem delu smo preverili kakšne so razlike pred in po vključevanju socialnih iger v dnevno rutino glede na a) čustvene odzive, b) medsebojne odnose, c) motiviranost in aktivnost, d) lažje prehajanje med dejavnostmi, e) samostojnost in f) samoregulacijo. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok, starih od 1 do 2 leta. Analiza je pokazala, da je obogatitev dnevne rutine primer dobre prakse. Razlike pred in po izvedbi obogatitvenih dejavnosti v dnevni rutini so se kazale v povečanju strpnosti, aktivnega sodelovanja, motivaciji, v medsebojnih odnosih ter ustvarjanju prijetnega vzdušja v igralnici. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za obogatitev in izboljšanje socialnih interakcij v dnevni rutini vrtca.
Ključne besede: Dnevna rutina, vrtec, otrok, predšolska vzgoja, socialne veščine, socialne igre.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 679; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

3.
Razvijanje socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra z uporabo socialnih zgodb : magistrsko delo
Alja Vučko, 2022, magistrsko delo

Opis: Za avtizem so značilne težave na področju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije ter imaginacije. Z avtizmom je pogosto povezano neželeno, moteče vedenje, ki je vzrok nerazumevanja različnih situacij. Obstaja več metod, kako otroke z motnjami avtističnega spektra učiti socialnih veščin, ena izmed najbolj učinkovitih je učenje s socialnimi zgodbami. V magistrskem delu smo kritično pregledali 20 znanstvenih virov s področja razvoja socialnih veščin otrok z motnjami avtističnega spektra z uporabo metode socialnih zgodb. Cilj naloge je ugotoviti, v kolikšni meri so intervencije, ki temeljijo na metodi socialnih zgodb, učinkovite pri spodbujanju razvoja socialnih veščin otrok z motnjo avtističnega spektra. V 15 raziskavah so socialne zgodbe pozitivno in učinkovito vplivale na vse obravnavane otroke in na njihovo vedenje. Pri eni raziskavi je intervencija s socialnimi zgodbami bila uspešna za enega izmed treh otrok, pri dveh raziskavah za 2 od 3 otrok, pri dveh za 3 od 4 otrok in pri eni za 30 od 45 otrok. Intervencije s socialnimi zgodbami so se izkazale kot učinkovita metoda pri razvijanju socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra.
Ključne besede: socialne zgodbe, avtizem, socialne veščine
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 1215; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (897,10 KB)

4.
Razvijanje socialnih veščin z lutkovnim projektom : diplomsko delo
Mateja Mašek, 2021, diplomsko delo

Opis: Otroci se socialnih veščin naučijo preko interakcij z drugimi otroci in odraslimi osebami. Socialne igre v vrtcu predstavljajo pomemben del socialnih interakacij, ki so lahko v pomoč pri razvoju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo s pomočjo lutkovnega projekta opisali pripravo, izvedbo in evalvacijo lutkovnega projekta v skupini 20 otrok, starih 5 do 6 let, v katerega smo vključili socialne igre. Otroke smo ocenili pred in po izvedbi projekta po postavkah za posamezne socialne veščine. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v izražanju strpnosti otrok, pri otrokovem ustreznem izražanju misli, čustev, želj in potreb, v zmožnostih sodelovanja otroka v socialnih igra s pravili, v spontanem sodelovanju v skupinskih nalogah in prilagajanju članom skupine, v izkazovanju empatije, pri spoštovanju pravil iger, pri uspešni komunikaciji z vrstniki, pri reševanju konfliktov brez agresije, pri vzpostavljanju prijateljskih odnosov, pri spontani igri z lutko, pri otrokovem vključevanju lutke ljubljenke v dnevno rutino in sproščenem odnosu do lutke pred in po izvedbi projekta. Rezultati te naloge so pomembni za razumevanje razvoja socialnih veščin ob uporabi lutke ljubljenke v skupini.
Ključne besede: Socialne veščine, lutka ljubljenka, motivacija, socialne igre, medsebojni odnosi, predšolska vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 866; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

5.
Oblikovanje in evalvacija modula razvijanja socialnih veščin za mlajše odrasle
Barbara Peras, 2021, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo proučevali program projektnega učenja mlajših odraslih ter oblikovali in evalvirali modul socialnih veščin za mlajše odrasle. V teoretičnem delu smo se dotaknili zgodovine projektnega učenja, opisali ciljno skupino in cilje programa ter kurikulum programa PUM-O. V osrednjem delu naloge smo teoretično predstavili teme oblikovanega modula socialnih veščin. Teme so bile: komunikacija, stres, strah, osebnost, motivacija in zaposlitev. Izbrali smo teme, za katere smo določili, da so pomembne za kakovosten osebnostni razvoj vsakega posameznika. Nato smo razložili še Herbartovo artikulacijo pouka, ker je bila le-ta podlaga za oblikovanje delavnic. Na koncu teoretičnega dela smo oblikovali "modul razvijanja socialnih kompetenc za mlajše odrasle", ki je namenjen prav udeležencem programa PUM-O. Modul je zasnovan v obliki dinamičnih, interaktivnih delavnic, saj smo želeli zagotoviti aktivno sodelovanje med udeleženci. V empiričnem delu naloge smo modul socialnih veščin za mlajše odrasle evalvirali iz treh zornih kotov. Ti so iz vidika visokošolskega učitelja, študenta in mentorjev programa PUM-O. Izvedli smo kvalitativno empirično raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo primerjali razlike o časovnem okviru delavnic, zanimivosti in nezanimivosti oziroma neučinkovitosti delavnic, ter mnenja o kvizu najhitrejša roka. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, ali opažamo razlike med odgovori mentorjev, visokošolskega učitelja in študenta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da do razlik prihaja pri vsebinsko usmerjenih vprašanjih (časovni okvir delavnice in kviz 'hitra roka'), kjer mnenja mentorjev programa PUM-O odstopajo zaradi dolgoletnih izkušenj na področju izobraževanja mlajših odraslih. Glede na to, da širša javnost, predvsem študenti pedagoške smeri, ne pozna dovolj problematike mlajših odraslih, bi bilo zelo koristno, da bi študenti z udeleženci programa izvajali delavnice s področja poklicne identitete, osebnostne rasti in splošne poučenosti na fakulteti ali v prostorih programa PUM-O.
Ključne besede: PUM-O, projektno učenje, mlajši odrasli, evalvacija, socialne veščine, osebnost, cilji
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 951; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

6.
Trening socialnih veščin pri urah oddelčne skupnosti v 4. razredu
Kaja Bencak, 2019, magistrsko delo

Opis: Šola ne predstavlja zgolj okolja, ki izobražuje, ampak tudi okolje, v katerem lahko otrok razvija socialne veščine, ki mu omogočajo učinkovito vedenje v socialnem prostoru. Zato je pomembno, da tudi v šoli skrbimo za razvoj in vzdrževanje socialnih veščin, saj lahko v nasprotnem primeru prihaja do težav, ki se znajo odražati na učnem področju, na področju odnosov in duševnem zdravju, ter se lahko pojavljajo tudi v obdobju adolescence in kasneje v življenju. Za preprečitev morebitnih posledic primanjkljajev na področju socialnih veščin, smo v ta namen oblikovali trening socialnih veščin, ga izvedli in tudi evalvirali. Izvedli smo ga v četrtem razredu osnovne šole pri urah oddelčne skupnosti, ki so med drugim namenjene ravno ustvarjanju optimalnih pogojev za osebnostni razvoj posameznika ter pripravi učencev za kakovostno življenje v skupnosti. Podatke o evalvaciji intervencije smo zbrali s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami pedagoškega raziskovanja. Analiza intervjuja, vprašalnika, evalvacijskih vprašalnikov in lastne refleksije izvajalca je pokazala, da je po izvedbi prišlo do manjših sprememb na področju odnosov in socialnega položaja posameznikov ter do določenih pozitivnih sprememb na področju obravnavanih socialnih veščin. Prav tako smo iz strani učencev in učiteljice zaznali naklonjenost do delavnic treninga socialnih veščin pri urah oddelčne skupnosti in željo po tovrstnem delu v prihodnosti.
Ključne besede: trening socialnih veščin, socialne veščine, ure oddelčne skupnosti, razred, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 1308; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

7.
Učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju - študija primera
Sanja Vreča, 2019, magistrsko delo

Opis: Uspeh posameznika v skupini je ključnega pomena za širši uspeh v življenju. Za oba uspeha so socialne veščine in komunikacijske kompetence osnovni dejavniki, ker omogočajo, navezovanje stikov, konstruktivno reševanje problemov in vključitev v širše socialno okolje. Za odrasle z motnjo v duševnem razvoju so te osnovne spretnosti velik napor in stres prav zaradi pomanjkanja komunikacijskih kompetenc ter socialnih veščin, ki predstavljajo osnovne gradnike za socializacijo. Raziskava je temeljila na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov s pomočjo individualizirane ocenjevalne lestvice, opazovanja z udeležbo, pogovorov s strokovnimi delavci in branja strokovnih mnenj. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da so se izbrani osebi med praktičnimi delavnicami in po njih izboljšale socialne veščine in komunikacijske kompetence. Prav tako so rezultati pokazali, da besedila v lahko berljivi obliki pomagajo izboljšati učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju. Odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju se je s pomočjo besedil v lahko berljivi obliki izboljšala tudi samoiniciativnost govora.
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, odrasli s posebnimi potrebami, socialne veščine, komunikacija, praktične delavnice.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1992; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

8.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin
Adrijana Sambolič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin. V teoretičnem delu smo najprej opredelili šolsko svetovalno službo, njene osnovne dejavnosti ter področja dela. V nadaljevanju smo proučili socialne odnose in opisali dve najpogostejši obliki socialnih odnosov, ki ju učenci vzpostavijo v šoli. Opredelili smo pojem socialne veščine ter opisali posledice slabo razvitih socialnih veščin, pojasnili smo, kako poteka učenje socialnih veščin ter našteli in opisali najpogostejše oblike dejavnosti namenjene učenju socialnih veščin in spretnosti. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 119 osnovnošolskih svetovalnih delavcev. Osredotočili smo se predvsem na področja, na katerih svetovalni delavci opažajo največje pomanjkljivosti v razvoju veščin, kdo najpogosteje načrtuje in izvaja dejavnosti, katere oblike dejavnosti so najpogosteje uporabljene, kako poteka učenje, katerim področjem dajejo največji poudarek, preventivo na tem področju ter usposobljenost svetovalnih delavcev. Pri tem nas je zanimalo, ali obstajajo razlike glede na izobrazbo svetovalnih delavcev in trajanje njihove trenutne zaposlitve, ter glede na to, ali se šola nahaja v mestnem ali podeželskem okolju (lokacija šole). Ugotovili smo, da ima svetovalni delavec pomembno vlogo pri razvijanju socialnih veščin in spretnosti, saj je pogosto načrtovalec in izvajalec dejavnosti, pri delu pa preko posvetovalnega odnosa sodeluje tudi z učitelji. Pri delu največkrat uporablja individualno svetovalno delo ter socialne igre.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialne igre
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 1366; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (881,55 KB)

9.
Razvijanje socialnih veščin pri izvajanju taborniških dejavnosti za otroke v predšolskem obdobju
Matej Brunšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Socialne veščine ali kompetence, ki omogočajo človeku uresničevati svoje namene in zadovoljevati svoje potrebe v socialnem okolju, je potrebno razvijati že v zgodnjem otroštvu. Šibko razvite socialne veščine lahko vodijo v vrsto različnih težav v adolescenci in odrasli dobi. Socialni razvoj poteka najprej v manjših, intimnih socialnih skupinah (družinah), nato pa v širših družbenih skupinah in organizacijah. S socializacijo otroci razvijejo navade, spretnosti, vrednote in nagibe, s katerimi postanejo odgovorni in ustvarjalni člani družbe. Za razvijanje socialnih veščin obstajajo tudi socialno interaktivne igre. Te omogočajo, da se otroci vživljajo v različne vloge, razvijajo solidarnost, spodbujajo medsebojno pomoč in upoštevajo različnost. Te igre pomagajo v skupino vključiti tiste otroke, ki so manj opazni ali zavrnjeni, hkrati pa spodbujajo sodelovanje za doseganje skupnih ciljev. Prav tak način dela je značilen za taborniško gibanje. V praktičnem delu naloge smo preizkušali način dela, ki ga taborniki uporabljajo pri delu z otroki in koliko je ta učinkovit za doseganje ciljev na področju razvoja socialnih kompetenc, saj smo skozi izvedbo taborniških dejavnosti na realnem vzorcu predšolskih otrok analizirali njihov napredek na socialnem področju. Ugotovili smo, da taborniške dejavnosti pozitivno vplivajo na komunikacijo, medsebojne odnose, reševanje problemov ter poznavanje sebe in drug drugega. Rezultati raziskave predstavljajo pomemben napredek na področju raziskovanja tako razvoja socialnih kompetenc kot taborništva.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, socialne veščine, taborništvo, projektno delo
Objavljeno v DKUM: 02.04.2019; Ogledov: 1273; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

10.
Učinek treninga socialnih veščin v razredu na socialne kompetence učencev in razredno klimo
Anja Jularić, 2018, magistrsko delo

Opis: Mladostniki z lažjo motnjo v duševnem razvoju imajo primanjkljaje na področju intelektualnega delovanja in prilagoditvenih spretnosti. V slednje uvrščamo tudi težave na področju socialnih veščin, zato smo se odločili za izvedbo treninga socialnih veščin v dveh šestih razredih osnovne šole s prilagojenim programom vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Vključena je bila tudi kontrolna skupina. Potekalo je 10 srečanj z interaktivnimi igrami in diskusijami po eno šolsko uro v vsaki skupini, enkrat na teden. Z vprašalnikom socialnih veščin so bile izmerjene veščine asertivnost, empatija, samokontrola, sodelovanje in odgovornost. Socialne veščine so ocenili učenci in njihovi starši. Zanimal nas je tudi morebiten vpliv treninga na razredno klimo, za merjenje katere smo prav tako uporabili vprašalnik, ki so ga izpolnili učenci in razredničarke. Izveden je bil tudi intervju z razredničarkama eksperimentalnih razredov. Po vsakem srečanju je potekala evalvacija posamezne delavnice s strani učencev, razredničark in vodje delavnic. Rezultati so pokazali, da je imel trening socialnih veščin rahel pozitiven učinek na socialne veščine v splošnem, spremembe so se pokazale tudi pri nekaterih specifičnih veščinah. Pri razredni klimi so se pokazale manjše pozitivne spremembe v medosebnih odnosih, ki so del konstrukta, na podlagi rezultatov pa ne moremo ugotoviti vpliva treninga na razredno klimo. Evalvacije so pokazale zadovoljstvo s treningom, učenci so poročali o dobrem počutju, razredničarki pa o ustreznosti in koristnosti treninga. Tovrstne treninge socialnih veščin bi bilo smiselno skozi daljše časovno obdobje izvajati tudi v prihodnje, saj že krajše intervencije pripomorejo k pozitivnim spremembam.
Ključne besede: trening socialnih veščin, socialne veščine, razredna klima, evalvacija, lažja motnja v duševnem razvoju
Objavljeno v DKUM: 09.01.2019; Ogledov: 2011; Prenosov: 448
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 4.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici