| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POMOČ ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA UČITELJU PRI REŠEVANJU VEDENJSKE PROBLEMATIKE V OSNOVNIH ŠOLAH
Mojca Kovačič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opredeljuje vlogo učitelja in šolske svetovalne službe ter njuno medsebojno sodelovanje pri reševanju vedenjske problematike. Teoretični del zajema temeljne pojme in spoznanja šolske kulture, klime, vzgoje, reda, discipline in neprimernega vedenja, socialnih spretnosti ter sodelovanje učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev pri soočanju z vedenjsko problematiko. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med učitelji mestnih in podeželskih šol Podravske in Pomurske regije. Namen empiričnega dela je bil raziskati šolsko klimo, vzgojne dejavnosti, usposobljenost učiteljev za reševanje vedenjske problematike, sodelovanje in oceno sodelovanja učiteljev z drugimi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa, posebej s šolskimi svetovalnimi delavci. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na stratum šole in delovno dobo učiteljev. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da se učitelji najpogosteje obrnejo po pomoč k šolski svetovalni službi zaradi vzgojnih in disciplinskih problemov. Za uresničevanje vzgojnega načrta se jim zdi najbolj pomembna doslednost in enotnost pri postavljenih pravilih. Večina učiteljev verjame v svojo usposobljenost glede reševanja vedenjske problematike, tisti, ki se ne čutijo dovolj usposobljene, pa si želijo predvsem več praktičnega dodatnega izobraževanja. Ugotovili smo, da so učitelji v splošnem zadovoljni s sodelovanjem s šolsko svetovalno službo na področju vedenjske problematike. Nekoliko bolje pa so ocenili medsebojno sodelovanje učitelji podeželskih šol. Prav tako smo ugotovili, da učitelji vedenjske težave pri učencu velikokrat rešujejo sami, v kolikor je potrebno, pa se na šolskega svetovalnega delavca obrnejo samo po dodatne informacije ali nasvet.
Ključne besede: šolska klima, vzgoja, disciplina, neprimerno vedenje, socialne spretnosti, učitelj, šolski svetovalni delavec, sodelovanje
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 2485; Prenosov: 478 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (749,37 KB)

2.
Stališča študentov razrednega pouka o timskem delu
Maja Krajnc, 2015, magistrsko delo

Opis: S šolsko prenovo je timsko delo postalo ena pomembnih usmeritev pri razvijanju socialne kompetence. V magistrskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kakšna so stališča študentov razrednega pouka do timskega dela. V raziskavo je bilo vključenih 173 študentov 1. in 2. stopnje Razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med študenti glede na letnik, ki ga ti obiskujejo. Podatki so bili obdelani kvantitativno. Rezultati so pokazali, da so po lastni presoji študenti seznanjeni s teoretičnimi spoznanji o timskem delu, vendar so v svoje znanje bolj prepričani študenti 2. stopnje študija. Študenti so zainteresirani za rabo timskega dela in so v veliki meri že sodelovali pri načrtovanju in izvajanju timskega dela v šoli. Večina jih meni, da bi učenci z veseljem sodelovali pri timskem pouku. Študenti so zainteresirani predvsem za planiranje in realizacijo pouka pri več predmetih za določeno starost učencev. Najbolj sprejemljiva se jim zdi jasna in določena delitev vlog v timu, kot prednost timskega dela navajajo večjo učinkovitost dela, problem pa zaznavajo v medsebojnem prilagajanju. Ključnega pomena za timsko delo se študentom 2. stopnje študija zdijo organizacijske sposobnosti, študentom 1. stopnje pa upoštevanje mnenja drugih. Pri zadolžitvah, v katerih sodeluje več članov, se študenti 1. stopnje bolj poslužujejo skupinske, študenti 2. stopnje pa timske oblike dela.
Ključne besede: tim, timsko delo, šola, kompetence, socialne spretnosti
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 737; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (761,79 KB)

3.
SOCIALNE SPRETNOSTI UČENCEV S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI MOTNJAMI
Boris Kovšca, 2013, diplomsko delo

Opis: Učenci s čustvenimi in vedenjskimi problemi kažejo visoko stopnjo motečega vedenja, primanjkljaje na področju socialnih spretnosti in na učnem področju. Težave imajo pri oblikovanju in vzdrževanju zadovoljivih medosebnih odnosov, izkazovanju prosocialnih vedenjskih vzorcev in socialni sprejetosti s strani vrstnikov in učiteljev. Glavni namen naše študije je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v socialnih spretnostih med učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (ČVM) in njihovimi vrstniki, ter na katerih področjih socialnih spretnosti prihaja do težav. Primerjali smo vzorec 32 učencev s ČVM v starosti od 12 do 16 let – 29 dečkov in 3 dekleta, ki obiskujejo ločene razrede na Osnovni šoli Veržej in prejemajo dodatno strokovno pomoč za otroke s ČVM – z 32 učenci brez ČVM. Pri zbiranju podatkov smo uporabili Vprašalnik o medosebnih težavah v mladostništvu, Test socialnih spretnosti za otroke in mladostnike in Vprašalnik o učnem uspehu, ki so jih izpolnili učenci. Zaključki študije so potrdili rezultate drugih študij, da imajo učenci s ČVM primanjkljaje na področju socialnih spretnosti. Otroci s ČVM imajo statistično signifikantno več problemov v odnosih s prijatelji, prav tako kažejo statistično signifikantno več sovražnosti in sebičnosti v odnosih z vrstniki, kaže se tudi težnja po manjši asertivnosti v primerjavi z vrstniki. Potrdili smo tudi statistično signifikantno razliko v učnem uspehu med obema skupinama učencev.
Ključne besede: čustvene in vedenjske motnje, socialne spretnosti, zavodska vzgoja, vrstniki, medosebne težave v mladostništvu, učni uspeh
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1971; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (647,49 KB)

4.
Pomen čustvene in socialne inteligence pri delu učitelja slovenščine
Marjeta Vertovšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Čustveni in socialni inteligenci se v zadnjih letih pripisuje vedno večji pomen. Vplivata na vsa področja našega življenja, pomembni sta tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Poznavanje veščin čustvene in socialne inteligence nam pomaga, da razumemo sami sebe in druge, da se učinkovito sporazumevamo in bolje shajamo s soljudmi, da razumemo delovanje družbe in da se znajdemo v vsaki situaciji. Čustvena in socialna inteligenca sta posebnega pomena za tiste, ki delajo z ljudmi; to so terapevti, managerji, prodajalci, receptorji, učitelji, zdravniki, socialni delavci itd. Diplomsko delo vzame pod drobnogled učitelja slovenščine in z različnih zornih kotov osvetli njegovo delo. Poudarek daje njegovim osebnostnim lastnostim, temu, kakšen je kot človek. Ugotavlja, da ima dober učitelj visoko razvito tako čustveno kot socialno inteligenco. Tak učitelj svoje delo opravlja z veseljem in ljubeznijo in je v svojem poklicu uspešen. Poznavanje in obvladovanje veščin čustvene in socialne inteligence pa ne vpliva zgolj nanj; blagodejen vpliv obeh inteligenc se širi na učence, ki so ob takem učitelju v šoli uspešnejši in srečnejši.
Ključne besede: čustvena inteligenca, socialna inteligenca, učitelj slovenščine, delo učitelja, čustvene spretnosti, socialne spretnosti, podoba učitelja
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1156; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (640,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici