Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali življenje starostnikov z vidika njihove aktivnosti in primerjali njihovo aktivnost glede na bivanje v mestnem ali vaškem okolju. V teoretičnem delu smo opredelili pojma starost in staranje, opisali značilnosti kakovostnega življenja starostnikov in njihove potrebe ter predstavili značilnosti in možnosti aktivnosti starejših. V empiričnem delu smo raziskali (ne)vključenost starostnikov v organizirane aktivnosti, (ne)aktivno preživljanje prostega časa ter njihov odnos z drugimi ljudmi znotraj okolja, v katerem živijo. Odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, v raziskovalni vzorec pa smo zajeli dve ciljni populaciji, in sicer telesno dejavne starostnike, stare nad 65 let, ki živijo v mestu, in telesno dejavne starostnike, stare nad 65 let, ki živijo na vasi. Ugotovili smo, da je na vasi manjši delež starostnikov, ki se udeležujejo aktivnosti, organiziranih za starejše, kot je teh starostnikov v mestu, in da starostniki v mestu preživljajo svoj prosti čas bolj aktivno. Starostniki z vasi ne izpostavljajo, da bi si želeli povečanega obsega organiziranih aktivnosti za starejše. Ugotovili smo, da se le četrtina starostnikov počuti osamljeno, na kar pa ne vpliva kraj bivanja, imajo pa starostniki na vasi boljše odnose v okolju, v katerem živijo, kot starostniki v mestu.
Ključne besede: starostnik, aktivno staranje, okolje, prosti čas, socialne mreže
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 2129; Prenosov: 396
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Uvod – Spletne socialne mreže postajajo eden najpomembnejših medijev za osebno komunikacijo in interakcijo med ljudmi, v zadnjem času pa opažamo tudi porast uporabe spletnih socialnih mrež med starostniki (osebami, starimi 65 in več let). Študij, ki bi preučevale sodelovanje in uporabo spletnih socialnih mrež s strani starostnikov sicer skoraj ni zaslediti, pa vendarle obstaja nekaj študij primerov, kjer so starostniki povezani z informacijsko komunikacijsko tehnologijo in le-to izrabljajo predvsem za povezovanje in komunikacijo z družino, prijatelji ter za pridobivanje novih znanj in vseživljenjsko izobraževanje. Predložena doktorska disertacija preučuje vpliv spletnih socialnih mrež na starostnike, vidike uporabe in uporabnosti ter težave, ki se pojavljajo pri vključevanju starostnikov v spletne socialne mreže. Predvsem smo v doktorski disertaciji preučevali vpliv spletnih socialnih mrež na kakovost življenja starostnikov v aspektu preprečevanja in zmanjševanja izoliranosti in osamljenosti; to je še posebej pogost pojav med starostniki. Metode – V sklopu izvedene raziskave smo izvedli kvalitativno in kvantitativno raziskavo, v okviru katerih smo izdelali natančne analize podatkov in na podlagi rezultatov pripravili ustrezno interpretacijo. V okviru kvalitativne raziskave smo izvedli poglobljene intervjuje 3 anketirank, katerih odgovore smo natanko opisali ter se osredotočili predvsem na izjave, ki so jih anketiranke podale. V sklopu kvantitativne raziskave smo vključili osebe, stare med 45 in 74 let, v raziskavo pa je bilo vključenih 54 oseb. V okviru kvantitativne raziskave smo izvedli multivariatne statistične analize v programu IBM SPSS Statistics 19 ter generirali nekaj odločitvenih dreves v programskem okolju WEKA, s katerimi smo pripravili kvalitativno interpretacijo kvantitativnih podatkov (triangulacija). Rezultati – Kljub našemu pričakovanju, da starostniki kot največjo spodbudo sodelovanja v spletnih socialnih mrežah opredeljujejo navezovanje stikov, je raziskava pokazala nasprotno, in sicer so starostniki kot največjo spodbudo ocenili pridobivanje novega znanja, s čimer smo zavrgli hipotezo (1). Sodelovanje starostnikov v spletnih socialnih mrežah je povezano s številnimi strahovi, ki smo jih navedli v hipotezi (2), in sicer strah pred informacijsko komunikacijsko tehnologijo (1), nezaupanje v informacijske socialne mreže (2), posebne potrebe starostnikov (slabši vid, sluh, nemobilnost ipd.), (3), neznanje (4) in mnenje okolice (5). Hipotezo 2 smo preverjali na dva načina, a nobeden ni pokazal korelacije med predpostavljenim in dejanskim vrstnim redom ovir, to pomeni, da je tudi hipoteza (2) zavrnjena. V največji meri se starostniki vključujejo v spletno socialno mrežo Facebook, s čimer smo potrdili hipotezo (3). V največjem obsegu starostniki uporabljajo funkcionalnost pisanja sporočil prijateljem, obenem pa so izpovedali, da najmanj uporabljajo funkcionalnosti v zvezi z iskanjem partnerja. Posledica teh dejstev je zavrnitev hipoteze (4) in (5). Zaradi natančne preučitve raziskovalnega področja smo dodatno preverjali hipotezi (1) in (2), ki sta bili potrjeni, in sicer smo v sklopu dodatne hipoteze (1) ugotovili, da je za starostnike v spletnih socialnih mrežah pomemben stik in komunikacija. Prav tako pa smo potrdili dodatno hipotezo (2), podatki so pokazali, da starostniki še vedno v večji meri uporabljajo in se udejstvujejo v neinformatiziranih socialnih mrežah. Diskusija – Rezultati raziskave so pokazali navdušenje starostnikov nad uporabo spletnih socialnih mrež, predvsem nad funkcionalnostjo, možnostjo, da se lahko povezujejo z družino ter vzpostavljajo in vzdržujejo kontakte. Veliko starostnikov je izpostavilo, da jim trenutno znanje o uporabi spletnih socialnih mrež zadošča, nekateri pa so zelo inovativni in napredni in si želijo, da bi informacijska tehnologija hitro napredovala, da bi lahko bili del razvoja in imeli možnost izkoriščanja prednosti, ki jih le ta ponuja. Nekaj starostnikov je izpostavilo težave,
Ključne besede: Starostnik, Informacijsko komunikacijska tehnologija, Spletne socialne mreže, Spletno socialno mreženje, Računalniško podprto mreženje
Objavljeno v DKUM: 01.08.2012; Ogledov: 3464; Prenosov: 538
Celotno besedilo (3,61 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo Windows Azure platformo ter njeno vlogo v svetu računalništva v oblaku. Umestimo jo med ostale ponudnike oblačnega računalništva ter jo z njimi primerjamo. Prav tako podrobno opišemo in obrazložimo strukturo Windows Azure platforme ter vseh njenih storitev. V nadaljevanju še opišemo življenjski cikel razvoja Windows Azure aplikacij, obravnavamo podporo k interoperabilnosti v Windows Azure, opišemo prehod aplikacij na Windows Azure, kjer predstavimo možnost izvedbe hibridnih aplikacij ter prenos obstoječih aplikacij na Azure. Zadnji del diplomskega dela obsega praktičen primer aplikacije, ki se zaganja v Windows Azure okolju, načrtovanje arhitekture po metodologiji DDD, opis funkcionalnosti aplikacije in bistvenih primerov uporabe ter implementacijo socialne mreže CloudDocs in njeno namestitev v oblak.
Ključne besede: računalništvo v oblaku, Windows Azure, socialne mreže, PaaS, SaaS
Objavljeno v DKUM: 20.12.2010; Ogledov: 2784; Prenosov: 346  (2 glasa)
Celotno besedilo (4,54 MB)