| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Socialna izključenost otrok v predšolskem obdobju
Viktoria Breskoč, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izpostavljen problem socialne izključenosti otrok, ki se vključujejo v vrtce po Sloveniji. Socialna izključenost lahko že v ranem otroštvu negativno vpliva na otrokovo življenje. O problemu, ki se pojavlja vse pogosteje, pa se danes govori premalo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen vpliv socialne izključenosti na otroka, vloga odraslih, izpostavljene so nekatere skupine socialno izključenih otrok, predstavljeno pa je tudi dejansko stanje socialne izključenosti v Sloveniji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati standardiziranega intervjuja, v katerem so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok. Cilj empiričnega dela je bil raziskati pojav socialne izključenosti v predšolskem obdobju, pogostost pojava, kako se kaže in kateri otroci so največkrat socialno izključeni. Analiza intervjujev je pokazala, da je socialna izključenost prisotna že v predšolskem obdobju otrok, tako v kombiniranih oddelkih kot tudi v prvem in drugem starostnem obdobju. Pojavlja se zelo pogosto in se kaže v vseh delih dnevne rutine.
Ključne besede: Predšolski otroci, revščina, socialna izključenost, socialne kompetence, vzgojitelj.
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 209; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (468,15 KB)

2.
MODEL KOMPETENC JAVNIH USLUŽBENCEV NA PODROČJU SOCIALE
Špela Žibert, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Kompetence imajo ključno vlogo v življenju posameznika. Brez dobro razvitih kompetenc zelo težko uspešno opravljamo delovne naloge. V magistrskem delu smo predstavili ključne socialne in delovne specifične kompetence zaposlenih Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. Magistrsko delo sestavljata teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo opredelili in pojasnili kompetence, njihove značilnosti in vrste. Posebno pozornost smo namenili predstavitvi kompetenčnega modela, saj predstavlja bistvo magistrskega dela. Obravnavali smo javne uslužbence, Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. V raziskovalnem delu smo si postavili pet raziskovalnih vprašanj, na katera smo iskali odgovore. Pri preverjanju raziskovalnih vprašanj z različnimi statističnimi testi smo prišli do zanimivih ugotovitev. Želimo izpostaviti, da so zaposleni Centra slepih slabovidnih in starejših Škofja Loka ocenili, da imajo dobro razvite delovno specifične kompetence, ki so potrebne pri opravljanju njihovih delovnih nalog. Bolj kot so pri zaposlenih izražene socialne kompetence, bolj so izražene tudi delovno specifične kompetence in obratno. Višje kot so zaposleni ocenili pomembnost socialnih kompetenc, bolj imajo razvite delovno specifične kompetence in obratno. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v samooceni razvitosti delovno specifičnih kompetenc med skupinama zaposlenih, ki menijo, da imajo dovolj razvite kompetence za delo s starostniki, in tistimi, ki menijo, da jih nimajo. Prav tako obstajajo statistično značilne razlike v samooceni razvitosti delovno specifičnih kompetenc med skupinama zaposlenih, ki menijo, da imajo dovolj razvite kompetence za delo s slepimi in slabovidnimi, in tistimi, ki menijo, da jih nimajo.
Ključne besede: kompetence, kompetenčni model, socialne kompetence, delovno specifične kompetence, javni uslužbenec
Objavljeno: 23.11.2016; Ogledov: 1648; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (697,92 KB)

3.
Vloga psa pri razvoju in krepitvi socialnih kompetenc - empatija in toleranca
Anita Bubnjar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučili socialne kompetence, predvsem empatijo in toleranco. Predmet obravnave v ospredje postavlja terapije s pomočjo psa, katere spadajo med aktualne terapije s pomočjo živali. Psu smo pri tem zaradi njegove narave pripisali poseben pomen. Z raziskavo smo skušali dokazati zastavljeni hipotezi, vendar so rezultati pokazali drugače, kot smo domnevali. Kljub rezultatom raziskave smo na podlagi teoretičnih izhodišč in vsakodnevne prakse sklenili, da ima pes veliko vlogo pri razvoju in krepitvi socialnih kompetenc, saj mladostniku, ki odrašča, nudi podporo, naklonjenost, cenjenost, igra vlogo zaupnika in ga navda z občutkom sreče, saj je pasja razigranost in njegova družba nalezljiva in neprecenljiva.
Ključne besede: socialne kompetence, empatija, toleranca, terapije s pomočjo živali, terapije s pomočjo psa, pes
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 706; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (850,13 KB)

4.
RAZVOJ SOCIALNIH KOMPETENC PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Nataša Kuzma, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvoj socialnih kompetenc pri pouku spoznavanja okolja v prvem triletju osnovne šole smo želeli predstaviti in opredeliti kompetence, socialne kompetence ter razvoj le-teh pri učencih pri pouku spoznavanja okolja v prvem triletju osnovne šole. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili kompetence, vlogo učitelja in šole pri razvoju kompetenc, kaj so socialne kompetence in kako jih razvijamo ter vpliv sodelovalnega učenja na razvoj socialnih kompetenc. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 89 učiteljev(-ic). Namen raziskave je bil: ugotoviti, ali učitelji(-ce) poznajo pojem socialna kompetenca, ali razvijajo socialne kompetence pri pouku spoznavanja okolja, ali razvijajo socialne kompetence pri učencih tudi pri sodelovanju s sošolci in skozi igranje iger vlog. Na podlagi odgovorov anketnih vprašalnikov ugotavljamo, da učitelji poznajo pojem socialna kompetenca, jo razvijajo pri pouku spoznavanja okolja in tudi pri sodelovanju s sošolci ter skozi igranje iger vlog.
Ključne besede: kompetence, socialne kompetence, spoznavanje okolja, sodelovalno učenje, učenci, učitelji
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1075; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
SPODBUJANJE SOCIALNEGA IN EMOCIONALNEGA UČENJA PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU
Maja Veit Berčnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spodbujanje socialnega in emocionalnega učenja predšolskega otroka v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičen delu so predstavljene ugotovitve in razmišljanja različnih avtorjev. Prvi del obsega emocionalni razvoj, v katerem so bili izpostavljeni razvoj čustev, začetki čustvenega izražanja ter razumevanje in nadzorovanje čustev pri različnih starostih otrok. Drugi del teoretičnega dela pa se osredotoča na socialni razvoj, pri čemer sta bila v središču zanimanja razvoj socialnih kompetenc ter odnos med vrstniki in dejavniki, ki vplivajo na uspešno izvajanje aktivnosti, s katerimi otroci pridobivajo socialno-emocionalne kompetence. Ker čustva organizirajo in uravnavajo posameznikove izkušnje na vsakem področju življenja ter služijo posameznikovemu prilagajanju na okolje, je bila v diplomskem delu izpostavljena pomembnost spodbujanja socialnega in emocionalnega razvoja ter učenja predšolskega otroka v vrtcu, predstavljene pa so bile tudi dejavnosti, ki jih izvajamo v Vrtcu Tezno Maribor. V empiričnem delu diplome so bila predstavljena spoznanja in stališča o pomembnosti socialnega in čustvenega razvoja otroka v primerjavi z drugimi vidiki otrokovega razvoja ter spoznanja o prisotnosti načrtovanih vsebin s področja socialnega in emocionalnega učenja v praksi. V diplomski nalogi so bila predstavljena tudi stališča vzgojiteljev o dejavnikih, ki vplivajo na načrtovanje in uspešno izvajanje aktivnosti s področja socialno-emocionalnega učenja. Podatki, pridobljeni od vzgojiteljev mariborskih vrtcev, so pokazali, da je sistematično načrtovanje ciljev in vsebin s področja socialno-emocionalnega učenja zelo pomembno, saj otroci v tej starosti pridobijo nova spoznanja in razvijejo strategije za uspešno vključevanje v družbo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: emocionalne kompetence, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, socialne kompetence, socialni razvoj.
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 3120; Prenosov: 808
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Stališča študentov razrednega pouka o timskem delu
Maja Krajnc, 2015, magistrsko delo

Opis: S šolsko prenovo je timsko delo postalo ena pomembnih usmeritev pri razvijanju socialne kompetence. V magistrskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kakšna so stališča študentov razrednega pouka do timskega dela. V raziskavo je bilo vključenih 173 študentov 1. in 2. stopnje Razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med študenti glede na letnik, ki ga ti obiskujejo. Podatki so bili obdelani kvantitativno. Rezultati so pokazali, da so po lastni presoji študenti seznanjeni s teoretičnimi spoznanji o timskem delu, vendar so v svoje znanje bolj prepričani študenti 2. stopnje študija. Študenti so zainteresirani za rabo timskega dela in so v veliki meri že sodelovali pri načrtovanju in izvajanju timskega dela v šoli. Večina jih meni, da bi učenci z veseljem sodelovali pri timskem pouku. Študenti so zainteresirani predvsem za planiranje in realizacijo pouka pri več predmetih za določeno starost učencev. Najbolj sprejemljiva se jim zdi jasna in določena delitev vlog v timu, kot prednost timskega dela navajajo večjo učinkovitost dela, problem pa zaznavajo v medsebojnem prilagajanju. Ključnega pomena za timsko delo se študentom 2. stopnje študija zdijo organizacijske sposobnosti, študentom 1. stopnje pa upoštevanje mnenja drugih. Pri zadolžitvah, v katerih sodeluje več članov, se študenti 1. stopnje bolj poslužujejo skupinske, študenti 2. stopnje pa timske oblike dela.
Ključne besede: tim, timsko delo, šola, kompetence, socialne spretnosti
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1112; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (761,79 KB)

7.
DRAMATIZACIJA V VRTCU Z RAZVIJANJEM SOCIALNIH KOMPETENC
Jasmina Belec, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sta na podlagi strokovne literature opredeljena lutka in njen pomen v predšolskem obdobju, kako jo lahko uporabimo. V nadaljevanju je predstavljen otrokov razvoj ob igri z lutko, socialni razvoj otroka ob dramskih dejavnostih in razvoj socialnih kompetenc pri predšolskem otroku. Pri teoretičnem delu je dodano še poglavje, kako s komunikacijo preko lutk razvijamo socialne kompetence v vrtcu. Namen praktičnega dela je bila priprava dramatizacije »O, polžu, ki je kupoval novo hiško«, pri kateri smo s pomočjo lutk in z različnimi dejavnostmi razvijali socialne kompetence pri otrocih v skupini. Prav tako smo želeli otrokom omogočiti več preživetega časa z lutkami. Predstavljene so tako priprave za izvajanje načrtovanih dejavnosti, z natančno zastavljenimi cilji, potekom dela, kakor tudi evalvacije. Dodan je tudi slikovni material, ki je nastal ob izvajanju dejavnosti v vrtcu Križevci pri Ljutomeru, v starostni skupini 4–6 let. V projekt je bila vključena tudi mlajša skupina otrok, in sicer 3–4 let. Projekt je zajemal enajst priprav, v katere so bila vključena vsa vzgojna področja s Kurikuluma. Priprava dramatizacije je trajala štiri tedne. Otroci so z navdušenjem in z zanimanjem sodelovali prav pri vseh vodenih dejavnostih, ki smo jih pripravili. Pri tem smo jih usmerjali, spodbujali in jim pomagali pri uresničitvi njihovih idej, zamisli, želja. S projektom smo dosegli svoj namen in na podlagi različnih motivacij z lutkami in drugimi dejavnostmi razvili socialne kompetence v skupini predšolskih otrok ter s tem otrokom ponudili prijetno izkušnjo.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, otrok, lutka, socialni razvoj otroka, komunikacija, socialne kompetence, projekt, dramatizacija, medpodročne povezave.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 4837; Prenosov: 559
.pdf Celotno besedilo (5,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici