1. Obogatitev dnevne rutine s socialnimi igrami pri otrocih prvega starostnega obdobja : magistrsko deloHelena Vogrinec, 2021, magistrsko delo Opis: Dnevna rutina zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Ker je le-ta nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, velikokrat prinese togost. Da bi to togost spremenili v prijetno vodene prehode med segmenti dnevne rutine, jih lahko obogatimo s socialnimi igrami. Z uvedbo in uporabo skrbno izbranih in načrtovanih socialnih iger, otroci spoznavajo, usvajajo in razvijajo socialne veščine. V empiričnem delu smo preverili kakšne so razlike pred in po vključevanju socialnih iger v dnevno rutino glede na a) čustvene odzive, b) medsebojne odnose, c) motiviranost in aktivnost, d) lažje prehajanje med dejavnostmi, e) samostojnost in f) samoregulacijo. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok, starih od 1 do 2 leta. Analiza je pokazala, da je obogatitev dnevne rutine primer dobre prakse. Razlike pred in po izvedbi obogatitvenih dejavnosti v dnevni rutini so se kazale v povečanju strpnosti, aktivnega sodelovanja, motivaciji, v medsebojnih odnosih ter ustvarjanju prijetnega vzdušja v igralnici. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za obogatitev in izboljšanje socialnih interakcij v dnevni rutini vrtca.
Ključne besede: Dnevna rutina, vrtec, otrok, predšolska vzgoja, socialne veščine, socialne igre.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 386; Prenosov: 109
 Celotno besedilo (2,28 MB) |
2. Uporabnost socialnih iger pri vzpostavljanju inkluzivnega okolja : magistrsko deloNives Španinger, 2021, magistrsko delo Opis: Z vstopom v vrtec in šolo otroci razširijo svoje socialno okolje ter vstopajo v prve prave socialne odnose izven družinskega kroga. V družbi vrstnikov začnejo otroci kmalu opažati medsebojno različnost. Da bi se otroci s posebnimi potrebami v šolskem okolju počutili sprejete ter razvili vse svoje potenciale, je naloga šole, da vzpostavi ter vzdržuje vzpodbudno in strpno vzgojno okolje. Namen magistrskega dela je izpostaviti kako socialne igre kot didaktično sredstvo, pripomorejo k oblikovanju takšnega okolja. V teoretičnem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, njihova socialna sprejetost, izobraževanja nekoč in danes, ter vloga učitelja pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v razred. Predstavili smo pomen in vpliv otroške igre na psihosocialni razvoj otroka, ter natančneje raziskali uporabnost socialnih iger pri sprejemanju drugačnosti. V empiričnem delu smo raziskali poznavanje socialnih iger med učitelji, pogostost njihove uporabe, ter pozitivne učinke izvajanja socialnih iger pri inkluzivnem delu v šoli. Rezultati so pokazali, da učitelji po kontinuiranem izvajanju socialnih iger, v povprečju opažajo zadovoljiv napredek v socialni uspešnosti učencev, ter vpliv socialnih iger na refleksijo lastnih stališč, vrednot in strokovnega znanja. Učitelji prav tako potrdijo uspešnost socialnih iger pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v vrstniško skupino.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, socialna sprejetost, socialne igre, inkluzija, drugačnost, različnost
Objavljeno v DKUM: 25.01.2022; Ogledov: 765; Prenosov: 201
Celotno besedilo (2,01 MB) |
3. Razvijanje socialnih veščin z lutkovnim projektom : diplomsko deloMateja Mašek, 2021, diplomsko delo Opis: Otroci se socialnih veščin naučijo preko interakcij z drugimi otroci in odraslimi osebami. Socialne igre v vrtcu predstavljajo pomemben del socialnih interakacij, ki so lahko v pomoč pri razvoju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo s pomočjo lutkovnega projekta opisali pripravo, izvedbo in evalvacijo lutkovnega projekta v skupini 20 otrok, starih 5 do 6 let, v katerega smo vključili socialne igre. Otroke smo ocenili pred in po izvedbi projekta po postavkah za posamezne socialne veščine. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v izražanju strpnosti otrok, pri otrokovem ustreznem izražanju misli, čustev, želj in potreb, v zmožnostih sodelovanja otroka v socialnih igra s pravili, v spontanem sodelovanju v skupinskih nalogah in prilagajanju članom skupine, v izkazovanju empatije, pri spoštovanju pravil iger, pri uspešni komunikaciji z vrstniki, pri reševanju konfliktov brez agresije, pri vzpostavljanju prijateljskih odnosov, pri spontani igri z lutko, pri otrokovem vključevanju lutke ljubljenke v dnevno rutino in sproščenem odnosu do lutke pred in po izvedbi projekta. Rezultati te naloge so pomembni za razumevanje razvoja socialnih veščin ob uporabi lutke ljubljenke v skupini.
Ključne besede: Socialne veščine, lutka ljubljenka, motivacija, socialne igre, medsebojni odnosi, predšolska vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 635; Prenosov: 84
Celotno besedilo (2,27 MB) |
4. Vloga šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščinAdrijana Sambolič, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin.
V teoretičnem delu smo najprej opredelili šolsko svetovalno službo, njene osnovne dejavnosti ter področja dela. V nadaljevanju smo proučili socialne odnose in opisali dve najpogostejši obliki socialnih odnosov, ki ju učenci vzpostavijo v šoli. Opredelili smo pojem socialne veščine ter opisali posledice slabo razvitih socialnih veščin, pojasnili smo, kako poteka učenje socialnih veščin ter našteli in opisali najpogostejše oblike dejavnosti namenjene učenju socialnih veščin in spretnosti.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 119 osnovnošolskih svetovalnih delavcev. Osredotočili smo se predvsem na področja, na katerih svetovalni delavci opažajo največje pomanjkljivosti v razvoju veščin, kdo najpogosteje načrtuje in izvaja dejavnosti, katere oblike dejavnosti so najpogosteje uporabljene, kako poteka učenje, katerim področjem dajejo največji poudarek, preventivo na tem področju ter usposobljenost svetovalnih delavcev. Pri tem nas je zanimalo, ali obstajajo razlike glede na izobrazbo svetovalnih delavcev in trajanje njihove trenutne zaposlitve, ter glede na to, ali se šola nahaja v mestnem ali podeželskem okolju (lokacija šole).
Ugotovili smo, da ima svetovalni delavec pomembno vlogo pri razvijanju socialnih veščin in spretnosti, saj je pogosto načrtovalec in izvajalec dejavnosti, pri delu pa preko posvetovalnega odnosa sodeluje tudi z učitelji. Pri delu največkrat uporablja individualno svetovalno delo ter socialne igre.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialne igre
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 1028; Prenosov: 176
Celotno besedilo (881,55 KB) |
5. ZASTOPANOST SOCIALNIH IGER V UČBENIŠKIH KOMPLETIH ZA POUK SPOZNAVANJA OKOLJA V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLEMartina Krnc, 20160622, diplomsko delo Opis: Socialna igra je igra, s katero razvijamo razne socialne spretnosti, poleg tega pa lahko služi tudi kot dopolnitev pouka: za podajanje snovi, globlje razumevanje, ponavljanje, pa tudi za popestritev učne ure. Učitelju lahko torej predstavlja dober učni pripomoček pri njegovem delu.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena poglavja od socialnega razvoja otroka, njegove socializacije v razredu, potrebe po igri do vključevanja iger v pouk. Posebej so predstavljene didaktične igre učni pripomoček učitelju. Iz tega izhaja poglavje socialnih iger, njihov opis, vrste in potek izvajanja. Predstavljena je njihova povezava s predmetom spoznavanje okolja, ki je podkrepljena z dosedanjimi raziskavami drugih sorodnih diplomskih nalog.
V empiričnem delu smo analizirali zastopanost socialnih iger v učbeniških kompletih slovenskih založb za spoznavanje okolja v 3. razredu. Ugotovili smo, da se te pojavljajo v priročnikih za učitelje, v učbenikih in delovnih zvezkih pa le izjemoma. Najbolj pogosta socialna igra je igra vlog. Največ jih je navedenih pri založbi Mladinska knjiga. V zadnjem delu pa je predstavljen nabor 24-ih modelov socialnih iger, ki lahko služi kot pripomoček učiteljem pri vključevanju teh iger v učni proces omenjenega predmeta.
Ključne besede: socialne igre, socializacija, razredna klima, spoznavanje okolja
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1297; Prenosov: 170
Celotno besedilo (2,35 MB) |
6. VLOGA SOCIALNIH IGER V OSNOVNI ŠOLIVanja Užmah, 2012, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Ključne besede: socialne igre, razredna klima, učenci, učitelji, sodelovanje.
Osrednji problem diplomske naloge je, kakšna je danes pravzaprav vloga socialnih iger v osnovni šoli in ali lahko s pomočjo kontinuiranega izvajanja tovrstnih dejavnosti dosežemo pri učencih boljše sodelovanje in medsebojno povezanost. Tema diplomske naloge je bila izbrana na podlagi opazovanj mlajših generacij. Vse bolj je opazno, da današnji razredi pogosto ne delujejo kot povezana celota, ampak so sedanje generacije naravnane bolj egocentrično. Ob tem se poraja vprašanje, kakšno moč ima učitelj začetnik, da vsaj poskusi vplivati na izboljšanje sodelovanja in komunikacijo med učenci. Danes velik del poučevanja snovi temelji na igri, zato so bile za nalogo izbrane socialne igre, za katere je značilno, da med učenci postopoma razvijajo uspešno medsebojno komunikacijo in pripomorejo k boljši socialni interakciji. Preko socialnih iger poskušamo doseči, da se učenci najprej med seboj dobro spoznavajo, se naučijo poslušati drug drugega, sodelovati, poleg tega pa v razredu postopoma ustvarjamo ugodno razredno klimo. Tako teoretični kot empirični del diplomske naloge se osredotoča na vpliv socialnih iger pri sodelovanju razreda in navezovanju pristnejših stikov pri učencih ter predvsem na razvoj pozitivne komunikacije znotraj razreda. V raziskavi je sodelovalo osem oddelkov od drugega do petega razreda osnovne šole, in sicer štirje iz podružnične šole in štirje iz centralne šole. Uporabljeni so anketni vprašalniki za učitelje, kjer so bila vprašanja usmerjena predvsem na to, kako dojemajo socialne igre kot pomagalo pri izboljšanju sodelovanja med učenci. Učitelji so izpolnili ocenjevalne lestvice za učence, na podlagi katerih je bil pridobljen vpogled v razredno klimo. Z učenci so bile neposredno izvedene posebej izbrane socialne igre, ki jih je vrednotila učiteljica določenega razreda, kjer so bile igre izvajane, z vnaprej pripravljenimi ocenjevalnimi lestvicami. V diplomsko nalogo so vključene vse izvedene igre, ocenjene kot ustrezna pomoč učiteljem začetnikom, ko se bodo prvič srečali z učiteljevanjem. Opravljena raziskava izvedenih iger je potrdila, da so učenci večinoma zadovoljni z razredno klimo, tudi medsebojno sodelovanje je dobro, vendar pa vseeno ne sodelujejo tako trdno na ostalih področjih, kadar niso v razredu, zato je posledično tudi njihovo prijateljevanje izven razreda osredotočeno le na določene učence. Dobljeni rezultate kažejo, da so učenci uživali ob izvajanju iger in da se zaradi pomanjkanja časa v razredu tovrstne dejavnosti izvajajo, kadar učitelji predvidevajo, da jim to dopušča čas.
Ključne besede: socialne igre, razredna klima, u
enci, u
itelji, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 02.01.2013; Ogledov: 4770; Prenosov: 928
Celotno besedilo (1,81 MB) |
7. Socialne igre v vrtcuCvetka Serec, 2009, diplomsko delo Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE
S socialnimi igrami, ki so pomembno dopolnilo vzgojno-izobraževalnega procesa, razvijamo intelektualno, emocionalno in socialno plat otrokove osebnosti. Predstavljajo obliko vzgojnega dela, ki na igriv način preko igre omogoča otrokom boljši vpogled vase in v svoje odnose z drugimi. Od navadnih otroških iger in družabnih iger se razlikujejo, saj so vodene in načrtovane, a imajo še vedno značaj igre, saj se otroci vanje prostovoljno vključujejo. Dosežejo pa svoj namen le, če se po igri udeleženci pogovarjajo o tistem, kar so v igri doživeli. Poleg tega, da vzgojitelji socialne igre poznajo, je pomembno, da jih tudi pravilno in z določenim namenom uporabljajo. Pričujoče delo se omejuje na poznavanje in uporabo socialnih iger v vrtcu. Raziskava je vsebovala deskriptivno metodo neeksperimentalnega empiričnega pedagoškega raziskovanja. Neslučajnostni vzorec je zajemal 36 anketnih vprašalnikov vzgojiteljic prvega in drugega starostnega obdobja iz vseh enot Vrtca Murska Sobota. Vprašanja iz anketnega vprašalnika so bila statistično pregledana, zbrani podatki pa tabelarično prikazani. Dobljeni rezultati so pokazali dobro poznavanje različnih socialnih iger in pogosto uporabo le-teh pri vzgojnem delu. To pomeni, da se vzgojitelji dobro zavedajo pozitivnega vpliva socialnih iger na otroka, kakor tudi koristi za vzgojitelja.
Ključne besede: Ključne besede: socializacija, socialni razvoj, igra, socialna skupina, socialne igre.
Objavljeno v DKUM: 11.03.2009; Ogledov: 18816; Prenosov: 3617
Celotno besedilo (532,42 KB) |
