| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZBOLJŠANJE OZAVEŠČANJA O ZDRAVJU KOT VREDNOTI MED DOLENJSKIMI ROMI
Stanka Bojanc, 2014, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča, namen: Temeljni cilj vsake družbe na področju zdravja in zdravstvenega varstva je izboljšati zdravje prebivalstva in zmanjšati breme bolezni, zmanjševati neenakosti glede zdravja ter zagotoviti sistem, ki posamezniku v bolezni zagotavlja pravično, pravočasno in kakovostno oskrbo ter čimprejšnjo povrnitev zdravja. Na zdravje vplivajo številni med seboj prepleteni dejavniki, t. i. determinante zdravja. Krepitev in varovanje zdravja posameznika pa zahtevata celovit pogled in sodelovanje tako posameznika kakor celotne družbe. Namen raziskave je opisati, raziskati in analizirati življenjske razmere, v katerih živijo dolenjski Romi ter opozoriti na potrebne ukrepe za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za Rome na območju Dolenjske. K delu z Romi je potrebno pristopiti etnično občutljivo. Prezrta ne sme biti nizka izobrazbena raven Romov, pripravi primernih učnih pripomočkov zanje pa posvečena posebna skrb. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo. V okviru empiričnega dela smo s pomočjo Student t-testa ter ostalih statističnih testov obdelali podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili v štirih največjih romskih naseljih, ki se razlikujejo po urejenosti bivalnih razmer, številčnosti družin in njihovega ekonomskega statusa. Rezultati: Več kot polovica Romov je v raziskavi potrdila, da ne živi zdravo. Njihova prehrana je raznolika, najpogosteje uživajo meso 26 % in kruh 20 %, zelenjavo 8 % in jajca 1,5 %. 63,7 % Romov je kadilcev, 10 % jih je začelo kaditi pri 10-ih letih starosti. 96 % jih je že poskusilo drogo ali alkohol. 47 % Romkinj, ki že same trdijo, da ne živijo zdravo ne obiskujejo ginekologa v času nosečnosti. Med temi Romkinjami najdemo 40 % takih, ki so rodile pred 16. letom starosti. Iz raziskave sledi, da vsi Romi, ki imajo redno službo, živijo zdravo. Romi, ki se preživljajo s prejemki socialnih pomoči in drugimi občasnimi prejemki, pa so odgovorili, da ne živijo zdravo. Sklep: Romska populacija sodi med socialno ogrožene skupine prebivalstva s povečanim tveganjem glede zdravja. Večina jih živi v neustreznih življenjskih razmerah, mnogokrat celo brez osnovnih življenjskih možnosti, s čimer sta povezani neustrezna higiena in slaba prehrana. Oba dejavnika neposredno zvišujeta stopnjo zdravstvene ogroženosti. Slab ekonomski položaj in neizobraženost populacije sta razloga za zdravstveno neinformiranost in nizko ozaveščenost o pomenu zdravja, kar se pogosto odraža v odsotnosti preventivnih oblik zdravstvenega varstva.
Ključne besede: Romi, socialne determinante zdravja, nacionalne strategije, nacionalni program ukrepov za Rome, plani ukrepov za Rome, zdravstvena preventiva, politika zdravja
Objavljeno: 06.01.2015; Ogledov: 1386; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
Socialne determinante zdravja in patronažna zdravstvena nega
Tatjana Dukarić, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja in opisuje socialne determinante zdravja, patronažno zdravstveno nego in patronažno medicinsko sestro. V prvem delu, smo opisali javno zdravje in determinante zdravja, ki so bile uvod za predstavitev socialnih determinant zdravja (klasifikacijo po SZO) in predstavili patronažno zdravstveno nego. V drugem (empiričnem) delu so predstavljeni rezultati raziskave. Uporabljena je deskriptivna metoda raziskovanja. Podatke smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo smo vključili patronažne medicinske sestre, zaposlene v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecu avgustu, 2012. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali patronažne medicinske sestre poznajo socialne determinante zdravja, v kolikšni meri se srečujejo z njimi in/ali lahko na ugotovljene socialne determinante reagirajo. Ugotovili smo, da patronažne medicinske sestre znajo prepoznati socialne determinante zdravja, oziroma da jih zelo dobro poznajo. V svojem delu se pogosto srečujejo s socialnimi determinantami zdravja. Pri vprašanju ali lahko na ugotovljene socialne determinante reagirajoje bilo mišljenje deljeno, ampak večina je odgovorila s potrdilnim odgovorom.
Ključne besede: socialne determinante zdravja, patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 2055; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (820,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici