| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DEKLICA S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 1 V REDNI SKUPINI VRTCA
Melita Kruhar, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Starši so bili seznanjeni o vodenju sladkorne bolezni pri deklici s pomočjo inzulinske črpalke od diabetološkega tima in na tridnevnem sistematičnem izobraževanju in učenju o tehničnih značilnostih inzulinske črpalke. Vzgojiteljica je bila skupaj s starši v bolnišnici na uvodnem seznanjanju o sladkorni bolezni pri deklici in njenih značilnostih, vendar pa ni bila deležna izobraževanja o tehničnih značilnostih inzulinske črpalke. O vodenju bolezni s pomočjo inzulinske črp
Ključne besede: Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 1; inzulinska črpalka pri otrocih; socialna in čustvena vključenost; vloga vzgojiteljic.
Objavljeno: 23.04.2009; Ogledov: 3069; Prenosov: 645
.pdf Celotno besedilo (765,23 KB)

2.
Vpliv telesne aktivnosti na socialno vključenost uporabnikov institucionalnega varstva primer Doma za starejše
Dejan Dokl, 2011, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo v začetku ponudi teoretična izhodišča za razumevanje demografskih sprememb, telesnih aktivnosti in socialne vključenosti uporabnikov v institucionalnem varstvu starih ljudi. Pri tem se opira na sodobne znanstvene teorije, po katerih bodo demografske spremembe v naslednjih letih močno vplivale na človeške potrebe, povezane s staro populacijo, socialno vključenostjo, z institucionalnim varstvom, s telesno aktivnostjo in kakovostjo življenja starih nasploh. V empiričnem delu je predstavljen socialnovarstveni zavod Dom upokojencev Ptuj, v katerem je bila tudi izvedena raziskava. Na osnovi odgovorov iz anketnega vprašalnika smo predstavili podatke o telesni aktivnosti, socialni vključenosti in kakovosti življenja 233 uporabnikov šestih domov za stare ljudi. Posebej smo predstavili vpliv telesne aktivnosti na socialno vključenost uporabnikov in vpliv obeh parametrov na kakovost življenja uporabnikov. Raziskava je pokazala, da imajo uporabniki z večjo telesno aktivnostjo večje socialno omrežje in več stikov z viri socialnega omrežja, kar vpliva tudi na njihovo višjo kakovost življenja. Glavno priporočilo magistrskega dela je, da naj institucije za varstvo starih ljudi zagotovijo prostorske, kadrovske in tehnične pogoje za izvajanje različnih vrst telesnih aktivnosti svojih uporabnikov ter jih za njihovo izvajanje tudi motivirajo. Nadalje naj ustvarijo dobre pogoje in razmere za kakovostno medčloveško sožitje v instituciji. Tako bodo prispevale k večjemu zadovoljstvu uporabnikov storitev institucionalnega varstva in zaposlenih, ki so lahko zadovoljni takrat, ko so zadovoljni uporabniki.
Ključne besede:  socialna vključenost  telesna aktivnost  uporabnik  institucionalno varstvo  kakovost življenja
Objavljeno: 01.08.2011; Ogledov: 1793; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Socialna vključenost oseb z okvaro vida na področju ustvarjalnosti in športa v mednarodni izmenjavi
Anja Rešeta, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z raziskovanjem posameznih vidikov socialnega vključevanja slepih in slabovidnih, zlasti na področju športa, ustvarjalnosti, participacije v mednarodni izmenjavi in na področju izobraževanja. V teoretičnem delu so sistematično predstavljeni pripomočki, ki jih uporabljajo slepi in slabovidni, v strnjeni obliki je prikazano izobraževanje slepih in slabovidnih v Sloveniji, kot tudi v nekaterih evropskih državah, udejstvovanje na športnem področju ter področju ustvarjalnosti. Poudarjeni so primeri dobrih praks, ki pripomorejo osebam z okvaro vida k boljši socialni vključenosti v družbo, pri čemer ugotavljamo, da ima delovanje nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z različnimi programi socialnega vključevanja, izjemno pomembno vlogo. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo na vzorcu 20 slepih in slabovidnih udeležencev mednarodne izmenjave v Belgiji. Mednarodna izmenjava je dober primer socialnega vključevanja te populacije. Ugotovili smo, da se slepi in slabovidni na izmenjavi počutijo pozitivno, da se socialno vključujejo preko (različnih) športnih dejavnosti, nekoliko manj se ukvarjajo z ustvarjalnostjo. Rezultati kažejo tudi, da je bila socialna vključenost v času njihovega obveznega izobraževanja delna, zlasti vključenost v vrstniško skupino, večina pa jih je zaključila izobraževanje v rednih programih in ne v specializiranih ustanovah. Diplomsko delo predstavlja pomemben prispevek k spremljanju socialne vključenosti slepih in slabovidnih ter raziskovanju različnih možnosti za razvoj tega področja.
Ključne besede: osebe z okvaro vida, socialna vključenost, šport, ustvarjalnost, mednarodne izmenjave
Objavljeno: 13.11.2013; Ogledov: 982; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
SOCIALNO PODJETNIŠTVO V EVROPSKI UNIJI
Katarina Lavriha, 2014, diplomsko delo

Opis: Socialno podjetništvo pri nas in v tujini postaja zelo pomembna oblika podjetništva. Socialno podjetništvo v Sloveniji smo primerjali s socialnim podjetništvom v nekaterih drugih članicah evropske unije. Delovanje socialnega podjetništva se razlikuje med nekaterimi članicami EU. Raziskava socialnega podjetništva v diplomski nalogi se nanaša na prepoznavnost socialnega podjetništva v Sloveniji kot dejavnika ustanavljanja in uporabe prednosti te statusne oblike.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialno podjetje, ranljive skupine ljudi, socialna vključenost, podporno okolje
Objavljeno: 19.11.2014; Ogledov: 768; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (1005,27 KB)

5.
Izobraževalni uspeh in socialno vključevanje učencev s posebnimi potrebami v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v Sloveniji
Blanka Kovačec, 2016, magistrsko delo

Opis: V osnovne in srednje šole se vključuje vedno več otrok, ki ima posebne potrebe. Mnogi avtorji (npr. Kavkler, Opara, Mikuš Kos), katerih ugotovitve so uporabljene, opozarjajo, da izobraževalne ustanove v Sloveniji na spremembe niso bile dobro pripravljene. Šolanje je za otroka, ki ima posebne potrebe, napornejše. Bistveno pri vključevanju je, da učenec občuti pripadnost, da ima uspešne socialne interakcije s sovrstniki. Odločba mu omogoča določene prilagoditve, s pomočjo katerih dosega zahtevane standarde znanja, hkrati pa lahko negativno vpliva na socialne interakcije s strani vrstnikov. V teoretičnem delu magistrskega dela je podrobneje opredeljena kategorija otrok, ki imajo posebne potrebe, opisan je razvoj vzgoje in izobraževanja zanje po svetu in doma, vključeni so podatki o njihovem številu v Sloveniji, navedene so temeljne zakonske podlage za njihovo ustrezno vključevanje v šole, opisano je, kako poteka izobraževanje zanje. Empirični del vključuje analizo informacij in ugotovitev iz intervjujev z učenci in dijaki, ki imajo posebne potrebe, ter iz anketiranja njihovih vrstnikov, učiteljev in spremljevalk. Problematika je tako osvetljena z več zornih kotov. Pridobljeni so podatki o izvajanju dodatne strokovne pomoči in prilagoditvah ter stališčih do obojega. Preverjena je ne le učna uspešnost, ampak tudi njihova socialna vključenost. Vsi intervjuvani učenci so uspešno zaključili razred v prejšnjem šolskem letu in se večinoma uspešno vključujejo v skupine sovrstnikov. Učitelji glede na dejstvo, da število učencev s posebnimi potrebami iz leta v leto narašča, opozarjajo na potrebo po dodatnem strokovnem izpolnjevanju.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, osnovne šole, srednje šole, učna uspešnost, socialna vključenost (integracija)
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1032; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1001,54 KB)

6.
Kratek priročnik znakovnega jezika
Sebastjan Bevc, 2016, priročnik

Opis: Živimo v času in razmerah, ko je komuniciranje tako razširjeno in razvito, da se posameznik počuti že prav utesnjenega, ko želi biti sam. Hkrati pa se, paradoksalno, pojavljajo težave na ravni medosebne komunikacije in komuniciranja na povsem profesionalnem nivoju. Komunikacija je lahko otežena zaradi mnogih razlogov. Eden izmed teh je tudi naglušnost oz. gluhota. V sklopu projekta Breaking the silence (BTS), ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Maribor, smo zasnovali kratek priročnik znakovnega jezika. Z njim smo želeli olajšati komunikacijo med zdravnikom in naglušnim oz. gluhim bolnikom, hkrati pa opozoriti na potrebo po znanju znakovnega jezika v sistemu zdravstvene oskrbe, na pomen komuniciranja v vseh razsežnostih in na vlogo neverbalne komunikacije.
Ključne besede: gluhota, znakovni jezik, komunikacija z bolnikom, socialna vključenost, neverbalna komunikacija
Objavljeno: 13.01.2017; Ogledov: 878; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (13,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Vsebine socialne vključenosti otrok s posebnimi potrebami v individualiziranih programih
Vanja Matjašec, 2019, magistrsko delo

Opis: Socialna vključenost je ena izmed osnovnih potreb človeka in zelo pomembna v dobi otroštva, ko se razvija. Učenci s posebnimi potrebami se težje vključujejo v razredno skupnost in so mnogokrat zaradi svoje posebnosti izločeni. V magistrski nalogi smo se ukvarjali predvsem z vsebinami socialne vključenosti učencev s posebnimi potrebami v individualiziranih programih. Z analizo individualiziranih programov smo ugotavljali, kako dobro so socialne vsebine vključene v individualizirane programe v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Teoretični del naloge zajema opredelitev terminologije, kot je individualizacija, individualizirani program in socialna vključenost, ter pregled zakonodaje, ki ureja našteta področja. Izpostavljene so različne raziskave, ki prikazujejo pomembnost vidika socialne vključenosti. Empirični del naloge vsebuje vsebinsko analizo ter interpretacijo rezultatov, ki smo jih dobili na podlagi pregleda dokumentacije individualiziranih programov, ki so bili zbrani v okviru raziskave Evalvacija različnih oblik dodatne strokovne pomoči, ki je otrokom dodeljena v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Vršnik Perše in drugi, 2016). Predstavljene so ugotovitve analiz individualiziranih programov, ki prikazujejo pretežno slabo zastopanost vsebin socialne vključenosti. Ugotovili smo, da so v večini individualiziranih programov dobro oziroma zadovoljivo zapisani cilji socialne vključenosti, pomanjkljivo ali pa presplošno pa so zapisane strategije, s katerimi se bo ta spodbujala. Z analizo smo ugotovili tudi, da imajo v srednjih šolah v primerjavi z osnovnimi šolami zelo slabo zastopano področje socialnih veščin.
Ključne besede: socialna vključenost, individualizirani program, učenci s posebnimi potrebami, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 224; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

8.
Pomen zdravstveno terapevtskih kolonij za socialno vključenost in samostojnost posameznikov s cerebralno paralizo
Tamara Orlović, 2019, magistrsko delo

Opis: Ena izmed oblik socialnega vključevanja hendikepiranih posameznikov so tudi terapevtski tabori oziroma zdravstveno terapevtske kolonije, ki se v okviru različnih organizacij in društev organizirajo po vsem svetu. Njihov cilj je socializacija, pridobivanje izkušenj in opremljanje za čim bolj samostojno življenje v družbenem prostoru. V teoretičnem delu magistrske naloge smo navedli definicije hendikepa, raziskali modele le-tega, preverili problem socialne vključenosti in izključenosti hendikepiranih oseb ter predstavili cerebralno paralizo kot primer hendikepa. V empiričnem delu magistrske naloge pa nas je zanimalo, ali obiskovanje zdravstveno terapevtskih kolonij vpliva na samostojnost in socialno vključenost posameznikov s cerebralno paralizo. Uporabili smo deskriptivno in kvalitativno metodo z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. Intervjuje smo izvedli z mladostniki in mladostnicami s cerebralno paralizo, ki obiskujejo zdravstveno terapevtske kolonije, s starši, katerih otroci obiskujejo zdravstveno terapevtsko kolonijo, in s strokovnimi delavci, ki izvajajo programe zdravstveno terapevtskih kolonij. Ugotovili smo, da vse ciljne skupine poročajo o pozitivnem vplivu zdravstveno terapevtskih kolonij na samostojnost in socialno vključenost oseb s cerebralno paralizo. Mladostniki in mladostnice so bolj samostojni v navezovanju stikov, odločanju o pomembnih stvareh, opravljanju vsakodnevnih dejavnosti, odločanju za nove aktivnosti, iznajdljivosti in orientaciji. Podatki intervjujev so pokazali tudi, da so mladostniki in mladostnice samozavestni, pogosteje komunicirajo z nepoznanimi osebami, bolj so prilagodljivi v odnosih, izgubili so strah pred sobivanjem in pridobili interes za družbeno življenje. Mladostniki izven družine v družbi sovrstnikov pridobivajo komunikacijske spretnosti in socialne veščine, ki pozitivno vplivajo na njihovo samozavest. Aktivnosti zdravstveno terapevtskih kolonij so tudi priprava za samostojno učenje, življenje in delo.
Ključne besede: hendikepirani, mladostniki, samostojnost, socialna vključenost
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 62; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici