| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice zaposlenih staršev v luči direktive 2019/1158 : magistrsko delo
Teja Drofelnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V preteklosti je tradicionalna delitev vlog očeta in matere pomenila, da so se za uveljavljanje starševskega dopusta in pravic do prožnih oblik dela največkrat odločale matere otrok, v zadnjem času pa se spodbujata tudi aktivno sodelovanje obeh staršev pri vzgoji in predvsem »aktivno« očetovstvo. Največje ovire za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih staršev so nedvomno neugodni in nepredvidljivi delavniki, saj morajo pretežni del dneva starši preživeti v službi, posledično toliko manj časa preživijo z družino. Vedno hitrejši tempo življenja pa od staršev pogosto terja še večjo pripadnost službi, kot kdaj koli prej. Varstvo pravic zaposlenih staršev že dolgo ne predstavlja zgolj varstva pred odpovedjo in pravic do starševskega dopusta ter nadomestila, vedno bolj pomembne postajajo prožne oblike dela, ki za starše predstavljajo dobro alternativo pri usklajevanju poklicne poti ter družinskega življenja. Direktiva 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU na pravni parket Evropske unije prinaša dobro smerno izhodišče za oblikovanje osnovnih pravic zaposlenih staršev, hkrati pa je do posameznih vprašanj novodobne družbe in s tem povezanih vedno novih oblik družin, še vedno precej zadržana, posledično je končni uspeh direktive tako še vedno odvisen tudi od tega, kako posamezna pravna vprašanja ureja notranji pravni red države članice. Sam nabor pravic in ugodnosti za zaposlene starše, ki jih je direktiva 2019/1158 prinesla, pa v slovenski pravni red ne vnaša bistvenih nadgradenj, saj je bil standard urejanja pravic zaposlenih staršev že do sedaj na zelo visokem nivoju, prav tako pa je bogata tudi slovenska sodna praksa.
Ključne besede: pravo EU, delovno pravo, socialna varnost, delavci, Direktiva EU 2019/1158, starševstvo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, prožna ureditev dela
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
PRAVNO VARSTVO OTROKOVIH SOCIALNIH IN EKONOMSKIH PRAVIC – IZBRANI VIDIKI : magistrsko delo
Špela Lešnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Zadnjih nekaj let se je svet soočal s pomembnimi prelomnicami, ki segajo od ekonomske krize do pandemije covid-19. V tem času so bili na preizkušnji vsi vidiki človekovega obstoja. Takšni dogodki vplivajo na državo blagostanja, brezposelnost in revščino, zdravstvo ter izobraževanje. Kar pa ima pomemben vpliv na otrokove pravice, njihovo uresničevanje in varstvo. Kljub vseobsegajoči zmedi so posamezniki in državni organi, pri uresničevanju ter varstvu otrokovih socialnih in ekonomskih pravic, kot temeljno vodilo dolžni upoštevati otrokovo korist. Socialne in ekonomske pravice otrok so varovane na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni. Na mednarodni ravni je pomembna predvsem Konvencija o otrokovih pravicah, katera je povzročila prenos težišča od varstva otroka na varstvo njegovih pravic. Socialne in ekonomske pravice otrok so označene kot pravice pozitivnega statusa, kar pomeni, da je za njihovo uveljavljanje potrebna določena stopnja aktivnosti države, enako velja za njihovo varstvo. Ne glede na njihovo naravo, pa so za njihovo uresničevanje v prvi vrsti odgovorni starši. Slednji morajo vedno gledati na otrokove najboljše interese in njegovo dobrobit. Le v primeru, da to s strani primarnih nosilcev zagotavljanja otrokovih pravic ni zadovoljivo doseženo, stopijo v ospredje različni ukrepi, s katerimi se posega v starševsko skrb in ki predstavljajo intervencijo države. Kljub širokemu spektru ureditve, lahko še vedno zaznamo kakšno odprto vprašanje oziroma področje, ki bi ga bilo potrebno raziskati in urediti.
Ključne besede: socialne pravice otrok, socialna varnost, pravica do najvišjega možnega dosegljivega standarda, ekonomske pravice otrok, pravica do zasebne lastnine in dedovanja, pravica do dela, pravica do izobraževanja
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 292; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (944,38 KB)

3.
Izziv Uberja za delovno pravna razmerja v Evropski uniji
Urška Temlin, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava digitalno platformo Uber, ki deluje kot posrednik med vozniki ter med uporabniki, ki potrebujejo prevoz. Predstavlja nove zaposlitvene možnosti osebam, ki bi rade zaslužile vir dohodka kot opravljanje izključno te storitve ali pa kot dodatni vir finančnih sredstev. Aplikacija Uber predstavlja za uporabnike cenovno ugodnejšo obliko prevoza od tradicionalnih avto-taksi prevozov, prav tako so vozila Uberjevih voznikov bolj dostopna in številčnejša, kar uporabniki vidijo kot prednost. V diplomskem delu je izpostavljena tudi socialna varnost Uberjevih voznikov. Ti opravljajo storitve prevoza ob kateremkoli času, na kateremkoli kraju. Plačila za opravljeno delo ne dobijo neposredno. Od zneska posamezne vožnje si Uber odtegne provizijo, preostali znesek vozniku nakaže na bančni račun. Vozniki pa tvegajo tudi možnost izključitve iz aplikacije zaradi nezadostne ocene vožnje (kot tudi ocene voznikov samih), ki jo podajo uporabniki preko aplikacije ob zaključeni vožnji, in sicer anonimno. V mnogih državah Evrope je bila večina storitev, ki jih ponuja Uber, prepovedana. Uber je kot odgovor na to vložil pritožbo na Evropsko komisijo, kjer se sklicuje na svobodo ustanavljanja ter svobodo opravljanja storitev. Diplomsko delo izpostavlja predvsem problematiko kvalificiranja Uberjevih voznikov. Sodišča po Evropi in ZDA se nenehno soočajo z vprašanjem, ali opredeliti voznike partnerje kot neodvisne izvajalce ali pa kot delavce, in to predstavlja trenutno najbolj pereče pravno vprašanje glede aplikacije Uber. Odgovor na to vprašanje je nedavno podalo Sodišče EU, ki je podjetje Uber opredelilo kot prevozno storitev. Posledica te odločitve je, da se bo Uber moral ravnati po pravilih, ki veljajo za tradicionalne avto-taksi službe, Uberjevi vozniki pa bodo deležni ugodnosti, ki pripadajo osebam iz rednega delovnega razmerja.
Ključne besede: Uber, digitalna ekonomija, digitalizacija, delovno pravo, razmejitev med delavci in samozaposlenimi, socialna varnost.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 3925; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (607,21 KB)

4.
Pravna vprašanja državnega štipendiranja
Barbara Ploj, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pravna vprašanja državnega štipendiranja. Primarna zakona, ki posegata na področje državnega štipendiranja sta Zakon o štipendiranju in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V prvem delu diplomske naloge so opredeljeni splošni pojmi, ki se nanašajo na državno štipendijo, kot sta štipendist in štipenditor. Sledi umestitev državne štipendije v sistem socialne varnosti ter razvoj politike državnega štipendiranja v Republiki Sloveniji. Diplomsko delo se nadaljuje z navedbo ostalih možnosti, ki jih imajo dijaki in študentje, da pridobijo katero drugo obliko štipendije ter podrobnejšim opisom namena in funkcije štipendiranja. Osrednji del naloge se nanaša na državno štipendijo, kjer jo podrobneje opisujem in opredeljujem. Obrazložen je postopek, vir financiranja, upravičenci, pogoji za mirovanje štipendijskega razmerja, prenehanje, odvisnost pridobitve od materialnega položaja oseb ter organi, ki sodelujejo v postopku pri uveljavljanju pravice. Ker se v Republiki Sloveniji pripravlja nekaj novosti na področju štipendiranja, sem predstavila tudi ključne novosti, ki jih bo prinesla reorganizacija Centrov za socialno delo ter novela Zakona o štipendiranju, ki bo v veljavo stopila v študijskem letu 2018/2019.
Ključne besede: štipendija, štipendist, sodna praksa, Center za socialno delo, upravni postopek, pravice iz javnih sredstev, socialna varnost
Objavljeno v DKUM: 06.08.2018; Ogledov: 1682; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
6.
Ključni dejavniki kršitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Rok Ljubanovič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Neplačevanje prispevkov za socialno varnost, še posebej prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je velik družbeni problem. Gre za kršitev pravic iz delovnega razmerja in pravic do socialne varnosti. Obseg neplačanih prispevkov in tudi drugih kršitev ni majhen. Posledice se kažejo tako pri uveljavljanju pravic zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot tudi pri financiranju obveznosti, ki jih ima na podlagi zakona Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sistem plačevanja prispevkov za socialno varnost je tesno povezan z davčnim sistemom, nadzor nad kršitvami glede plačevanja prispevkov pa se dotika tako davčnega nadzora kot tudi nadzora delovnih razmerij in nadzora dela na črno, ki so v pristojnosti različnih nadzornih organov. Pomemben dejavnik pri ukrepih zoper kršitelje so tudi sodne odločitve v sporih o odmeri in izterjavi prispevkov in v delovnih sporih ter kazenski postopki za kazniva dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev in kazniva dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja. Te pravice so prepoznane kot pomembna dobrina, ki jo je treba zavarovati. Sprememba kazenske zakonodaje pri teh kaznivih dejanjih omogoča bolj učinkovit pregon kršiteljev. Za res učinkovito zaščito delavcev in za zagotovitev večjega deleža plačanih prispevkov pa bi bilo treba še bistveno okrepiti inšpekcijske službe, ki nadzirajo delovna razmerja, in davčno inšpekcijo, ki nadzira plačevanje prispevkov. Poleg tega je za pravno in socialno varnost delavcev ter za zdravo poslovno okolje pomembno, da se prepreči poslovanje podjetij, ki jim kršitve pomenijo poslovni model in so nelojalna konkurenca podjetjem, ki zakonito poslujejo.
Ključne besede: - neplačevanje prispevkov, - nepredložitev obračuna davčnih odtegljajev, - delovna razmerja, - socialna varnost, - kršitve temeljnih pravic delavcev, - kršitve pravic iz socialnega zavarovanja.
Objavljeno v DKUM: 28.03.2018; Ogledov: 866; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (960,62 KB)

7.
ZAPOSLOVANJE, DELO IN SOCIALNA VARNOST DRŽAVLJANOV EU V REPUBLIKI HRVAŠKI IN BIH
Andreja Kurbos, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila problematiko zaposlovanja in dela državljanov EU v Republiki Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Za Slovenijo kot članico EU velja prost pretok gibanja oseb, medtem ko imata obe primerjani državi medsebojno različne pogoje glede zaposlovanja in dela tujcev. Ureditev v Republiki Hrvaški se zaradi pristopa k EU približuje naši ureditvi, kar pa ne moremo reči za Bosno in Hercegovino. Predstavila sem pravni okvir, ureditev bivanja, postopek zaposlovanja in dela tujcev ter državljanov EU v izbranih državah. Naredila sem tudi primerjavo med pravnimi ureditvami. Dodatno sem vključila poglavje o socialni varnosti. Hrvaška bo letos postala 28. članica EU, zato je morala opraviti usklajevanja ter prilagoditve nacionalnega pravnega reda s pravnim redu EU, poostrile so se določene določbe na delovnopravnem področju in področju socialne varnosti, da bi se zmanjšale kršitve v praksi. Bosna in Hercegovina je glede same pravne ureditve precej neenotna, lahko bi rekla tudi neučinkovita pri upoštevanju zakonskih določil v praksi (še posebej na področju socialne varnosti), kar je posledica trenutnega političnega sistema v državi in pomanjkanja kontrole s strani pristojnih državnih organov.
Ključne besede: zaposlovanje, delo, socialna varnost, državljani EU, Republika Hrvaška, BiH
Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 1242; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

8.
Računalniški pripomočki za podporo osebnih financ
Andreja Klemenčič, 2017, magistrsko delo

Opis: Osebnih financ ne smemo prepuščati naključju, poskrbeti moramo za osnovne elemente socialne varnosti. Za dosego svojih ciljev, si lahko pomagamo z uporabo informacijske tehnologije. Dobra rešitev nudi oporo na področju vodenja osebnih financ, preko katere lahko spremljamo svojo mesečno potrošnjo. Pomembno je, da ob uporabi rešitev podkrepimo finančno znanje v smislu nadziranja in organiziranja financ, da načrtujemo finančno prihodnost in za dosego ciljev izberemo ustrezne strategije. Le tako pridejo rešitve do pravega izraza in iz njih pridobimo največ. Računalniška podpora osebnih financ omogoča pregled nad stroški, dohodki in prihranki. Informacije je potrebno pravilno obdelati, le tako pravilno načrtujemo, ugotovimo koliko časa moramo varčevati, da privarčujemo za večje odlive, kot so na primer registracija avtomobila, šolnina, zavarovanja, nakup novega stanovanja, pokojnina ipd.. V delu spoznamo ter analiziramo obstoječo računalniško podporo osebnih financ. Predstavimo učinkovitost posameznega informacijskega sistema. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretičen in empiričen del. V teoretičnem delu predstavimo osebne finance ter njihovo upravljanje. V prvem delu opredelimo aplikacije in njihove značilnosti, predstavimo pripomočke za podporo osebnih financ, ki so na voljo uporabnikom. V empiričnem delu predstavimo uporabo štirih pripomočkov za podporo osebnih financ, dve rešitvi slovenskih in dve tujih razvijalcev, njihove prednosti kot tudi slabosti oziroma pomanjkljivosti.
Ključne besede: osebne finance, računalniški pripomočki, aplikacija, podpora, socialna varnost
Objavljeno v DKUM: 13.03.2017; Ogledov: 1270; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

9.
PRAVICA DO POKOJNINE
Anita Labohar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom "Pravica do pokojnine" preko podrobne analize odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije obravnava številna v praksi sporna vprašanja, ki se nanašajo na ureditev pravice do pokojnine. Prvi del magistrskega dela se nanaša predvsem na socialno varnost in na njeno vsebinsko opredelitev, saj je le-ta bistvenega pomena za uresničevanje ustavne človekove pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Poleg tega pa je v tem delu opredeljen še sam pojem pokojnine skupaj s splošnimi značilnostmi. Osrednji del magistrskega dela se osredotoča na pravico do pokojnine kot ustavno človekovo pravico. Namenjen je obravnavi v praksi spornih vprašanj, ki se nanašajo na ustavnopravno jedro pravice do pokojnine, na njeno ustavnopravno varstvo, na dopustnost posegov v pričakovane in pridobljene pravice z vidika prave in neprave retroaktivnosti, v zvezi s čimer so predstavljene tudi pomembnejše odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na višino pokojnine ter na dopustnost spreminjanja višine pokojnine, odmerjene s pravnomočno odločbo, izpostavljene pa so tudi posebnosti v zvezi s pravnimi sredstvi in vloga države pri delovanju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ustavno sodišče Republike Slovenije je do sedaj sprejelo mnogo meritornih odločitev s področja socialne varnosti, na koncu pa je izpostavljena zadeva U-I-264/2013, o kateri je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo v tem letu in pri obravnavanju katere se je izoblikovalo mnogo različnih stališč.
Ključne besede: pokojnina, pravica do pokojnine, pokojnina kot ustavna pravica, ustavne človekove pravice, ustavnost, socialna varnost, socialne pravice, pokojninski sistem, sodna praksa, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2, Ustavno sodišče Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 08.03.2017; Ogledov: 1766; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
UČINKOVITOST ORGANOV NADZORA PRI PREPREČEVANJU ZAPOSLOVANJA IN DELA NA ČRNO
Anja Križnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Delo na črno je prisotno v vseh državah članicah, za njegovo zmanjšanje si že vrsto let prizadeva Evropska komisija. Najbolj so izpostavljene revnejše države, kjer prebivalci razpolagajo z nižjimi dohodki in manjšimi davčnimi stopnjami. Zaradi gospodarske krize, vse večje stopnje brezposelnosti, nezadovoljstva z delovnimi pogoji ter plačilom, želje po dodatnem zaslužku se vse več ljudi odloča zanj. Negativne posledice nosi za državo, saj jo prikrajša za davčne prihodke in socialne prispevke. Večina se odloča zlasti za gospodinjska opravila, gradbeništvo, gastronomske storitve, vzdrževalna dela ter osebne storitve. Med njimi je vse več moških, ki razpolagajo z večjo količino časa. Problematika pri nadzoru dela in zaposlovanja na črno je celovitost postopkov, težji dostop do uradnih dokumentov ter nepopolnost in zastarelost informacij, kar podaljšuje proces. Delodajalci skušajo z zaposlovanjem na črno zmanjšati stroške dela, kar po drugi strani ogroža socialno in zdravstveno varnost delavca. Posamezniki, ki delajo na črno opravljajo dela v slabših in težjih pogojih, niso opravičeni do zdravstvenega, pokojninskega in nezgodnega zavarovanja, nimajo pravice do regresa, dopusta, povrnitve potnih stroškov ter niso upravičeni do nadomestila v primeru brezposelnosti.
Ključne besede: delo na črno, zaposlovanje na črno, nadzor, socialna varnost, gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 11.01.2017; Ogledov: 1107; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (816,41 KB)

Iskanje izvedeno v 14.7 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici