Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava digitalno platformo Uber, ki deluje kot posrednik med vozniki ter med uporabniki, ki potrebujejo prevoz. Predstavlja nove zaposlitvene možnosti osebam, ki bi rade zaslužile vir dohodka kot opravljanje izključno te storitve ali pa kot dodatni vir finančnih sredstev. Aplikacija Uber predstavlja za uporabnike cenovno ugodnejšo obliko prevoza od tradicionalnih avto-taksi prevozov, prav tako so vozila Uberjevih voznikov bolj dostopna in številčnejša, kar uporabniki vidijo kot prednost. V diplomskem delu je izpostavljena tudi socialna varnost Uberjevih voznikov. Ti opravljajo storitve prevoza ob kateremkoli času, na kateremkoli kraju. Plačila za opravljeno delo ne dobijo neposredno. Od zneska posamezne vožnje si Uber odtegne provizijo, preostali znesek vozniku nakaže na bančni račun. Vozniki pa tvegajo tudi možnost izključitve iz aplikacije zaradi nezadostne ocene vožnje (kot tudi ocene voznikov samih), ki jo podajo uporabniki preko aplikacije ob zaključeni vožnji, in sicer anonimno. V mnogih državah Evrope je bila večina storitev, ki jih ponuja Uber, prepovedana. Uber je kot odgovor na to vložil pritožbo na Evropsko komisijo, kjer se sklicuje na svobodo ustanavljanja ter svobodo opravljanja storitev. Diplomsko delo izpostavlja predvsem problematiko kvalificiranja Uberjevih voznikov. Sodišča po Evropi in ZDA se nenehno soočajo z vprašanjem, ali opredeliti voznike partnerje kot neodvisne izvajalce ali pa kot delavce, in to predstavlja trenutno najbolj pereče pravno vprašanje glede aplikacije Uber. Odgovor na to vprašanje je nedavno podalo Sodišče EU, ki je podjetje Uber opredelilo kot prevozno storitev. Posledica te odločitve je, da se bo Uber moral ravnati po pravilih, ki veljajo za tradicionalne avto-taksi službe, Uberjevi vozniki pa bodo deležni ugodnosti, ki pripadajo osebam iz rednega delovnega razmerja.
Ključne besede: Uber, digitalna ekonomija, digitalizacija, delovno pravo, razmejitev med delavci in samozaposlenimi, socialna varnost.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 2984; Prenosov: 94
Celotno besedilo (607,21 KB)

Ključne besede: ekonomski razvoj, kapitalizem, neoliberalizem, spremembe, demokracija, socialna varnost, država blaginje, ekonomska kriza, recesija
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 482; Prenosov: 37
Celotno besedilo (219,78 KB)

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila problematiko zaposlovanja in dela državljanov EU v Republiki Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Za Slovenijo kot članico EU velja prost pretok gibanja oseb, medtem ko imata obe primerjani državi medsebojno različne pogoje glede zaposlovanja in dela tujcev. Ureditev v Republiki Hrvaški se zaradi pristopa k EU približuje naši ureditvi, kar pa ne moremo reči za Bosno in Hercegovino. Predstavila sem pravni okvir, ureditev bivanja, postopek zaposlovanja in dela tujcev ter državljanov EU v izbranih državah. Naredila sem tudi primerjavo med pravnimi ureditvami. Dodatno sem vključila poglavje o socialni varnosti. Hrvaška bo letos postala 28. članica EU, zato je morala opraviti usklajevanja ter prilagoditve nacionalnega pravnega reda s pravnim redu EU, poostrile so se določene določbe na delovnopravnem področju in področju socialne varnosti, da bi se zmanjšale kršitve v praksi. Bosna in Hercegovina je glede same pravne ureditve precej neenotna, lahko bi rekla tudi neučinkovita pri upoštevanju zakonskih določil v praksi (še posebej na področju socialne varnosti), kar je posledica trenutnega političnega sistema v državi in pomanjkanja kontrole s strani pristojnih državnih organov.
Ključne besede: zaposlovanje, delo, socialna varnost, državljani EU, Republika Hrvaška, BiH
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 706; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,81 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom "Pravica do pokojnine" preko podrobne analize odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije obravnava številna v praksi sporna vprašanja, ki se nanašajo na ureditev pravice do pokojnine. Prvi del magistrskega dela se nanaša predvsem na socialno varnost in na njeno vsebinsko opredelitev, saj je le-ta bistvenega pomena za uresničevanje ustavne človekove pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Poleg tega pa je v tem delu opredeljen še sam pojem pokojnine skupaj s splošnimi značilnostmi. Osrednji del magistrskega dela se osredotoča na pravico do pokojnine kot ustavno človekovo pravico. Namenjen je obravnavi v praksi spornih vprašanj, ki se nanašajo na ustavnopravno jedro pravice do pokojnine, na njeno ustavnopravno varstvo, na dopustnost posegov v pričakovane in pridobljene pravice z vidika prave in neprave retroaktivnosti, v zvezi s čimer so predstavljene tudi pomembnejše odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na višino pokojnine ter na dopustnost spreminjanja višine pokojnine, odmerjene s pravnomočno odločbo, izpostavljene pa so tudi posebnosti v zvezi s pravnimi sredstvi in vloga države pri delovanju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ustavno sodišče Republike Slovenije je do sedaj sprejelo mnogo meritornih odločitev s področja socialne varnosti, na koncu pa je izpostavljena zadeva U-I-264/2013, o kateri je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo v tem letu in pri obravnavanju katere se je izoblikovalo mnogo različnih stališč.
Ključne besede: pokojnina, pravica do pokojnine, pokojnina kot ustavna pravica, ustavne človekove pravice, ustavnost, socialna varnost, socialne pravice, pokojninski sistem, sodna praksa, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2, Ustavno sodišče Republike Slovenije
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 1097; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Na stečaj potrošnikov je potrebno gledati z več vidikov. Prezadolženost ni le osebna izkušnja dolžnika, temveč je tudi družbeni problem, odvisen od makroekonomskih dejavnikov. Prezadolženost je tako posledica mnogih objektivnih in subjektivnih okoliščin, s katerimi se je srečal dolžnik. Kadar insolventnost povzroči odvzemanje stanovanjskih nepremičnin, zdravstvene težave ali nezaposlenost, je obveznost socialne države, da pomaga dolžniku. Vloga socialne države je zaščititi dolžnika in enakomerno porazdeliti izgube med upnike, dolžnike in državo. Socialna država nase prevzame obveznosti zagotavljanja temeljnih eksistencialnih potreb svojih državljanov, z vidika osebnega stečaja potrošnikov pa mora vzpostaviti določeno mero humanosti do dolžnika in mu omogočiti minimalne pogoje za dostojno življenje ne glede na odgovornost za dolgove. V postopku stečaja potrošnikov je potrebno spoštovati človekovo dostojanstvo. Po eni strani delovanje trga delovne sile vpliva na postopke osebnih stečajev, po drugi strani pa postopki osebnih stečajev vplivajo na delovanje trga delovne sile. Prezadolženost lahko povzroči zdravstvene težave in zdravstvene težave lahko povzročijo prezadolženost. Pri odpravi ali omilitvi posledic prezadolženosti imajo poleg postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti pomembno vlogo tudi pravice socialnega varstva. Tako je postopek osebnega stečaja instrument socialne države, ki se prepleta z drugimi instrumenti socialne države. Država mora določiti, kako primerno razdeliti socialnozavarovalno funkcijo osebnega stečaja potrošnikov in ostalih socialnih zavarovanj. Le celovit sistem socialne varnosti lahko omogoči nov začetek in rehabilitacijo dolžnikov. Na splošno velja, da države, ki imajo dokaj močan sistem socialne varnosti, imajo slabšo zaščito v stečajnem pravu in nasprotno, države z radodarnim odpustom dolgov v stečajnem postopku (zlasti ZDA) imajo bolj omejen sistem socialne varnosti. Vendar se ureditve postopkov stečaja potrošnikov med seboj približujejo in posnemajo, se soočajo s podobnimi težavami, so posledice kulturnih, političnih in zgodovinskih dejavnikov in nimajo zgolj socialne funkcije, zato imajo tudi sistemi z visoko zaščito socialne varnosti, lahko dobro zaščito v stečajnem pravu potrošnikov. ZDA z zelo liberalnim postopkom stečaja potrošnikov imajo zaradi slabih socialnih zavarovanj (zlasti zdravstvenega) posebej poudarjeno vlogo stečaja potrošnikov na področju socialne varnosti. Stečaj potrošnikov na Hrvaškem ima poudarjeno vlogo v zaščiti človekovega dostojanstva in socialni varnosti stečajnega dolžnika in ima kar nekaj ustreznih rešitev problemov, s katerimi se bo morala v prihodnje soočiti tudi Republika Slovenija. Zaposlitev stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja je pomembna za upnike, ker dolžnik s prejemki iz delovnega razmerja lahko ustvarja stečajno maso. Pomembna pa je tudi pri omogočanju rehabilitacije dolžnika, ki bi jo naj nudil osebni stečaj. Dejansko stanje v postopkih osebnih stečajev pa kaže, da je majhno število stečajnih dolžnikov zaposlenih oziroma na podlagi zaposlitve prejemajo le minimalno plačo. Nedvomno obstajajo možnosti, kako povišati število zaposlenih stečajnih dolžnikov, ostaja pa vprašanje, katere bi bile najprimernejše. Pri motivaciji iskanja zaposlitve in dela je za stečajnega dolžnika pomemben kriterij, kateri prejemki iz delovnega razmerja in v kakšni višini bodo izvzeti iz stečajne mase. V zvezi s tem se v praksi pojavlja več dilem, zlasti o izplačilih stroškov v zvezi z delom. Da se lahko doseže namen postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, je potrebno zaščititi plače in druge prejemke iz delovnega razmerja pred izterjavo v obsegu potrebnem za preživljanje delavca in njegove družine.
Ključne besede: Osebni stečaj, potrošnik, socialna varnost, delavec, delodajalec, stečajna masa, plača, plačilo, izterjava prejemkov.
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 1051; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,58 MB)