| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SOCIALNA SPREJETOST IN SOCIALNO VEDENJE OTROK
Kaja Mraz, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje značilnosti socialnega vedenja otrok in povezanost socialnega vedenja otrok s socialno sprejetostjo. Predstavljen je socialni razvoj otrok, odnosi med socialno sprejetostjo in njihovim socialnim vedenjem je prav tako opisana, in je tudi glavni raziskovalni problem, vse od družine ter vrtca, ki sta poglavitni del v socialnem razvoju otroka. Sledi razvoj socialnega vedenja v vrtcu in razvoj moralnega presojanja in prosocialnega vedenja. V sodelovanju s tremi oddelki otrok iz vrtca Slov. Konjice so predstavljene razlike med otroci v socialnem vedenju in socialni sprejetosti. S pomočjo prirejenega ocenjevalnega kriterija in nizom slik so primerjave odgovorov otrok predstavljene po spolu in starosti. Predstavljene so prav tako ugotovitve o socialnem vedenju otrok in njihovi socialni sprejetosti. Socialna sprejetost je v vrtcu pomebna za otrokov nadaljnji socialni razvoj. Pri sociometrični preizkušnji se velika odstopanja niso pojavila, prav tako pri razlikah po starosti, kar kaže, da so otroci v teh treh skupinah socialno sprejeti in, da sprejemljivost na njih vpliva le v majhni meri, odstopanje je le v izbirah znotraj spola partnerjev za igro in skupno sedenje. Pri prepoznavanju danega vedenja so se pojavile majhne razlike rezultatov glede na starost. Tudi naloge za prepoznavanje razlik med spoloma so bile po pričakovanjih usmerjene v istospolne izbire. Z sociometrično preizkušnjo dobljeni rezultati nam pokažejo, da se socialno vedenje povezuje z izbirami otrok pri preizkušnji, vendar le v majhnih odstopanjih.
Ključne besede: socialno vedenje, socialna sprejetost, socialni razvoj, prosocialno vedenje, antisocialno vedenje
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 4256; Prenosov: 1181
.pdf Celotno besedilo (877,81 KB)

2.
Povezanost obiskovanja pevskega zbora s priljubljenostjo in socialno sprejetostjo petošolcev
Katja Kovše, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil odkriti povezavo oziroma vpliv obiskovanja interesne dejavnosti pevski zbor s priljubljenostjo in socialno sprejetostjo petošolcev. Obenem smo raziskali motive petošolcev za obiskovanje pevskega zbora, njihovo druženje v prostem času in povezavo med obiskovanjem interesne dejavnosti pevski zbor ter učnimi uspehi petošolcev. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu smo predstavili pomen petja skozi zgodovino, pomen in razvoj glasu oziroma petja v odraščanju posameznika, predstavili smo cilje ter glasbenorazvojne dosežke interesne dejavnosti pevski zbor v osnovni šoli. Poglobili smo se tudi v fiziološke in psihološke učinke petja ter zborovskega petja na človeško telo in predstavili pomen glasu v glasbeni terapiji. V nadaljevanju teoretičnega dela smo se posvetili socialni sprejetosti v osnovni šoli, in sicer smo se osredotočili na obdobje poznega otroštva. Spoznali smo, kako poteka socialni in psihosocialni razvoj po Eriksonu, kaj pomenijo otrokom odnosi z vrstniki ter kako na odnose vpliva socialna kompetentnost. Opredelili smo socialno sprejetost otrok in obrazložili sociometrični položaj učencev v razredu ter s tem povezano priljubljenost. V empiričnem delu smo analizirali rezultate anketnega vprašalnika in sociometrične preizkušnje. V raziskavi so sodelovali učenci petega razreda (n = 152) različnih osnovnih šol in na podlagi njihovih odgovorov smo potrdili vse vnaprej postavljene hipoteze. Iz rezultatov smo razbrali, da se k interesni dejavnosti pevski zbor v povprečju prijavi več deklet kot fantov. Ugotovili smo, da so petošolci, ki obiskujejo interesno dejavnost pevski zbor, med socialno bolj sprejetimi učenci, prav tako pa dosegajo boljše učne uspehe.
Ključne besede: pevski zbor, petje, petošolci, socialna sprejetost, sociometrični položaj
Objavljeno: 19.01.2016; Ogledov: 871; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
Socialna sprejetost nadarjenih učencev in učencev z dodatno strokovno pomočjo v osnovni šoli
Marina Horvat, Katja Košir, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Raziskave vrstniških odnosov v šolskem okolju so običajno izvedene na normativnih vzorcih učencev, manj pa je znanega o podskupinah učencev, ki imajo določene posebnosti, zaradi katerih je tveganje za razvoj problemov z vrstniki v šoli in posledično za težave s kasnejšo prilagojenostjo večje. S tem namenom smo želeli preveriti, kako so socialno sprejeti nadarjeni učenci in učenci z dodatno strokovno pomočjo v 6. in 8. razredu osnovne šole. V raziskavi je bilo udeleženih 194 učencev (50,5 % deklet) iz 12 oddelkov osnovnih šol, od tega 16 učencev (8,3 %) z dodatno strokovno pomočjo (DSP), 39 identificiranih nadarjenih učencev (20,1 %) in ena nadarjena učenka z DSP. Uporabljena je bila sociometrična preizkušnja s pozitivnim in z negativnim kriterijem. Največ učencev z DSP je bilo uvrščeno v skupino zavrnjenih in povprečnih učencev. Učenci z DSP so s strani svojih sošolcev prejeli najmanj pozitivnih in vzajemnih ter največ negativnih izbir. Razlike v socialni sprejetosti učencev z DSP glede na spol in starost niso bile statistično pomembne. Nadarjeni učenci so prejeli največ pozitivnih in vzajemnih ter najmanj negativnih izbir. Najpogosteje so bili uvrščeni v skupino povprečnih ali priljubljenih učencev, vendar v primerjavi z učenci brez DSP niso bili bolj socialno sprejeti; so pa bili bolj sprejeti v primerjavi z učenci z DSP. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost raziskovanja podskupin učencev z DSP v prihodnjih raziskavah.
Ključne besede: socialna sprejetost, nadarjeni učenci, učenci z dodatno strokovno pomočjo, sociometrične skupine, sociometrija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 527; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (317,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Sprejetost otrok priseljencev med vrstniki v osnovni šoli
Ida Haramija, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Sprejetost otrok priseljencev med vrstniki v osnovni šoli je raziskati odnos vrstnikov do otrok priseljencev v osnovni šoli in sprejetost otrok priseljencev v novem okolju, pri čemer smo se omejili na sprejetost otrok priseljencev, ki imajo status po 15. členu Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2013). To so otroci priseljenci, ki niso rojeni v Sloveniji in katerih materni jezik ni slovenščina, po priselitvi v Slovenijo pa so vključeni v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem manj kot dve šolski leti in jim pripadajo določene prilagoditve. Zanimalo nas je, kako se učenci priseljenci počutijo sprejete in kako jih sprejemajo njihovi vrstniki v šoli in izven nje. Tudi Slovenija se je v letu 2015 soočila z begunsko krizo in, tako kot mnoge druge evropske države, s povečanim priseljevanjem, zato je tema magistrskega dela še posebej aktualna kot pomoč pedagoškim delavcem pri sprejemanju otrok priseljencev v slovensko osnovnošolsko izobraževanje.
Ključne besede: otroci priseljenci, vrstniki otrok priseljencev, socialna sprejetost, šolanje otrok priseljencev, medkulturni medvrstniški odnosi
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1464; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

5.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI UČENCEV S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI PRVEGA IN DRUGEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA
Lucija Štrekelj, 2016, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge so nekateri sociološki vidiki učencev s čustvenimi in vedenjskimi težavami (ČVT) prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili značilnosti učencev s ČVT ter opisali vzroke za pojav in pojavne oblike, v katerih se ČVT najpogosteje pojavljajo. Opisali smo psihosocialne dejavnike, ki vplivajo na ČVT ter raziskali, kakšne vrste pomoči lahko nudimo učencem s tovrstnimi težavami. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učiteljev z osnovnih šol v Koroški in Štajerski regiji, ki v šolskem letu 2015/2016 poučujejo v prvem ali drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in imajo v razredu učenca, ki kaže znake ČVT. Pri tem so nas zanimale razlike med razredom in spolom učencev s ČVT ter delovnimi izkušnjami anketiranih učiteljev. Kot merski pripomoček smo uporabili spletni anketni vprašalnik. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da se znaki ČVT pri učencih pokažejo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, da imajo razredni učitelji ključno vlogo pri prepoznavanju in pomoči učencem s ČVT, da je družinsko socialno okolje glavni povzročitelj ČVT ter da je vedenje učencev po ocenah učiteljev najpogosteje odraz neupoštevanja pravil in razvajenosti ali pomanjkanja emocij in pozornosti v domačem okolju. Ocenjujemo, da ti otroci potrebujejo pomoč, ki jim jo najpogosteje nudijo razredni učitelji v sodelovanju s strokovnjaki in starši. Ugotovili smo, da so učenci s ČVT v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju med sovrstniki slabše socialno sprejeti, da so sovrstniki manj tolerantni in ne odobravajo njihovega vedenja, saj motijo učni proces in se jih bojijo. Anketirani učitelji menijo, da imata športna vzgoja in šport pozitiven vpliv na samopodobo učencev s ČVT in njihovo socialno sprejetost med sovrstniki.
Ključne besede: čustveno-vedenjske težave (ČVT), učenci, osnovna šola, učitelji, pomoč, starši, socialna sprejetost
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 417; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
Socialna sprejetost učencev z in brez dodatne strokovne pomoči v srednjem otroštvu
Tamara Cunk, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje socialno sprejetost učencev, še posebej učencev z dodatno strokovno pomočjo. Predstavljen je razvoj učencev s poudarkom na srednjem otroštvu, razred kot socialna skupina, učitelj kot vodja in vpliv na delovanje razreda glede na stil vodenja, socialna sprejetost ter merjenje in prikaz rezultatov sprejetosti. Opisana je sprejetost pri otrocih, ki imajo posebne potrebe, navedene so dejavnosti, ki pripomorejo k izboljšanju odnosov. Namen magistrskega dela je bil predstaviti teoretske koncepte in ugotovitve nekaterih raziskav, skozi katere so avtorji ugotavljali socialno sprejetost, zavzemanje položaja sociometričnega statusa (Frederickson, 2010, Nakken in Pijl, 2002, v Demeter, 2013, Rubin, Bukowski in Laursen, 2011, Horvat in Košir, 2013) ter vključevanje učencev s posebnimi potrebami v redne osnovne šole (McAllister in Hadjir, 2013). Namen je bil tudi izvesti sociometrično preizkušnjo v razredu, v katerem je učenec, ki prejema dodatno strokovno pomoč ter ugotoviti položaj tega učenca ter izvesti intervju z učiteljico, ki poučuje ta razred in ugotoviti njeno zaznavanje učenca s posebnimi potrebami ter pridobiti splošno mnenje o vključenosti ter delu z učenci s posebnimi potrebami. Z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo so prikazani rezultati, pridobljeni v raziskavi, ki je potekala v četrtem in petem razredu podružnične osnovne šole ter je zajemala skupaj 21 učencev. Vključeni so še razgovori z dvema učiteljicama in spremljevalko gibalno ovirani deklici. Ugotovitve kažejo, da socialna sprejetost učencev ni nujno pogojena s prejemanjem dodatne strokovne pomoči, ampak je odvisna predvsem od primanjkljaja, ki ga imajo. Bolj kot je primanjkljaj povezan z vedenjskimi težavami, manjša je socialna sprejetost učenca.
Ključne besede: srednje otroštvo, socialna sprejetost, sociometrična preizkušnja, dodatna strokovna pomoč, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 796; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (914,02 KB)

7.
Vrstniški odnosi v osnovni šoli: odnosi med različnimi vidiki socialne sprejetosti
Rebeka Ros, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati odnose med različnimi vidiki socialne sprejetosti. Preučila sem sociometrično strukturo posameznih razredov na razredni stopnji ter učenčevo zaznavanje lastne socialne sprejetosti. Prav tako sem preverila, ali učna uspešnost predstavlja dejavnik združevanja preučevanih učencev v skupine ter v kolikšni meri razredničarke poznajo sociometrično strukturo svojih razredov. V raziskavo sta bila vključena dva četrta in dva peta razreda, skupaj enainosemdeset učencev ter štiri razredničarke. Podatki, ki se navezujejo na sociometrično strukturo razredov, so bili zbrani s sociometrično preizkušnjo. Učenci so odgovorili tudi na vprašanje o pričakovanih pozitivnih izbirah. Ti podatki so dali odgovor na raziskovalno vprašanje, ali preučevani učenci točno ocenjujejo svojo socialno sprejetost. Poznavanje razredničark sociometrične strukture svojega razreda sem preučila z analizo strukturiranega intervjuja. Rezultati so pokazali, da večina učencev, ki spada v sociometrično skupino povprečnih, priljubljenih ali kontroverznih, realno ocenjuje lastno socialno priljubljenost v razredu. Zavrnjeni učenci večinoma precenjujejo stopnjo sprejetosti med vrstniki. Nekateri prezrti učenci dobro zaznavajo lastno socialno sprejetost, medtem ko jo nekateri precenjujejo. Rezultati, ki se navezujejo na učni uspeh, so pokazali, da učni uspeh v preučevanih razredih ne predstavlja dejavnika združevanja učencev v skupine. Analiza intervjujev je pokazala, da samo ena razredničarka pozna sociometrično strukturo svojega razreda.
Ključne besede: vrstniški odnosi, socialna sprejetost, sociometrična preizkušnja, samopercepcija, učni uspeh
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1083; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
Trening asertivnosti v osnovni šoli
Romana Kovač, 2017, magistrsko delo

Opis: Svet, kot ga poznamo danes, neutrudno bodri človeka k nenehni socialni udeleženosti, ob hkratni zahtevi, da je omenjeno socialno delovanje tudi kakovostno, če ne že vrhunsko. Storilnostna naravnanost družbe rezultira v stresnih, konfliktnih in odgovornih situacijah. Takšne razmere kličejo po nujnosti stalne dinamičnosti posameznika v procesih izobraževanja in izpopolnjevanja. Ob vsem tem je nepogrešljiv kakovostni razvoj lastne osebnosti. Programe, ki bodo mladostnikom in mladim ponudili oporo na poti osebnostne rasti, vidim v treningih socialnih veščin in konkretno v treningu asertivnosti. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv treninga asertivnosti na socialno sprejetost učencev ter evalvirati intervencijo treninga asertivnosti, tako s perspektive udeležencev kot tudi s perspektive mojih refleksij po izvedenih delavnicah. Praktičen del naloge zajema pripravo in izvedbo treninga asertivnosti, sestavljenega iz šestih delavnic. Kvantitativni del vključuje aplikacijo sociometrične preizkušnje in tehnike »Kdo je kdo« na osmi razred osnovne šole pred treningom asertivnosti in po njem. Kvalitativni del, ki predstavlja večino rezultatov raziskave, pa zajema refleksije moderatorke po vsaki delavnici ter podatke, pridobljene z intervjuji, in njihovo analizo po postopkih utemeljene teorije. Po koncu analize sem 85 kod povezala v 6 konceptov. Nastale koncepte sem oblikovala v Model izkušnje TA (treninga asertivnosti). V modelu pojasnjujem izkušnjo učencev s treningom asertivnosti. Kot najpomembnejši komponenti izkušnje sta se izkazali Dinamika TA in Aplikativna vrednost TA. S sociometrično preizkušnjo in tehniko »Kdo je kdo« sem preverjala spremembe v socialni sprejetosti učencev, udeleženih na treningu asertivnosti. Rezultati nakazujejo večjo socialno sprejetost omenjenih učencev v njihovem razredu. Podatki veljajo le za vključeni razred in jih ne posplošujem na populacijo. Ključni in izvirni prispevek raziskave predstavlja hipoteza o razumevanju izkušnje učencev s treningom asertivnosti, kar razlagam skozi Model izkušnje TA.
Ključne besede: socialne veščine, socialna sprejetost, trening asertivnosti, Model izkušnje TA, samoiniciativnost
Objavljeno: 01.06.2017; Ogledov: 585; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

9.
Sociometrična preizkušnja v vrtcu
Ljudmila Ana Šekoranja, 2017, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela utemeljujem pomen socialnih odnosov, socialne kompetentnosti, vrstniških odnosov, predstavim socialne igre in kot glavno temo diplomskega dela natančno predstavim sociometrično preizkušnjo. Pri sociometrični preizkušnji me zanima njena izvedba in kako obdelamo ter prikažemo podatke. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni podatki sociometrične preizkušnje. V raziskavo so bili vključeni otroci iz enega izmed celjskih vrtcev v šolskem letu 2013/2014. Otroci so bili stari od štiri do šest let. V vzorec je bila vključena ena skupina s triindvajsetimi otroki. Uporabila sem deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Odgovore anketnih vprašalnikov nisem obdelovala. Zapisani so kot so bili podani. Odgovori otrok so zbrani v sociomatriki in v sociogramu. Poleg sociometrične preizkušnje sem izvedla tudi anketni vprašalnik, da bi lahko primerjala ugotovitve vzgojiteljice, njene pomočnice ter svoje ugotovitve s sociometrično preizkušnjo. Anketirane smo ugotovile in s pomočjo sociometrične preizkušnje potrdile, da so otroci med seboj povezani, se čutijo pripadne skupini, a se grupirajo v manjše skupine. Iz dobljenih ugotovitev lahko sklepam, da vzgojiteljica in pomočnica precej dobro poznata svojo skupino. Iz pridobljenih ugotovitev lahko trdim, da se je sociometrična preizkušnja pokazala kot smiseln način za preučevanje vrstniških odnosov v vrtcu. Sociometrična preizkušnja je lahko vzgojiteljem v veliko pomoč, ko dobijo novo skupino, da lahko vidijo, katere vezi je potrebno med otroki še posebej utrditi.
Ključne besede: sociometrična preizkušnja, socialni odnosi, socialna sprejetost, socialni vpliv, socialna preferenčnost, sociomatrika, sociogram, otrok, skupina
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 914; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (947,47 KB)

10.
Vloga socilanih odnosov v razredu pri aktivnem vključevanju učencev v pouk angleškega jezika
Maja Matrić, 2018, doktorska disertacija

Opis: Šola ni le socialni kontekst za usvajanje učne snovi, temveč tudi za učenje socialnega vedenja (Košir, 2013), zaradi česar ne gre zanemarjati pomena socialnih odnosov, ki jih učenec sooblikuje znotraj vrstniških skupin. Tako se raziskave na področju pedagoške psihologije ne osredotočajo več le na kognitivne vidike šolanja (Pellegrini in Blatchford, 2000), ampak vse bolj tudi na učenje, razvoj in šolanje v luči socialnega konteksta, torej z upoštevanjem medvrstniških odnosov, socialne sprejetosti, pripadnosti skupini ali potrebe po povezanosti v učnem procesu. Tako doktorska disertacija obravnava odnos med socialnimi in učnimi spremenljivkami, natančneje pa smo želeli ugotoviti odnos med merami stopnje zadovoljenosti potrebe po povezanosti (zaznana učna in osebna opora s strani vrstnikov, razredna klima in učiteljeva ocena socialne sprejetosti učenca) in merami aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika (učiteljeva ocena in učenčeva samoocena zavzetosti pri pouku angleščine ter tesnobnost pri pouku angleščine) ter ugotoviti, ali je odnos med obema sklopoma spremenljivk specifičen glede na spol učencev. Naš raziskovalni načrt sicer ni omogočal preverjanja vzročnih odnosov med posameznimi merami zadovoljene potrebe po povezanosti in aktivnega vključevanja v pouk angleščine. Zaradi tega tudi nismo mogli sklepati o smeri odnosov, temveč smo na osrednje raziskovalno vprašanje o odnosu med merami zadovoljene potrebe po povezanosti in aktivnim vključevanjem v pouk angleškega jezika, odgovarjali s pomočjo korelacij in napovednih vrednosti med posameznimi merami. V raziskavi je sodelovalo 535 učencev iz 35 oddelkov sedmih osnovnih šol iz mestnega in primestnega okolja ter 11 učiteljev angleškega jezika, ki poučujejo v izbranih oddelkih. S pomočjo vprašalnika smo od udeležencev pridobili podatke o posameznih merah zadovoljene potrebe po povezanosti – zaznana opora s strani vrstnikov, razredna klima in učiteljeva ocena učenčeve socialne sprejetosti, in posameznih merah aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika – učenčeva ocena čustvene in vedenjske zavzetosti, učiteljeva ocena učenčeve zavzetosti in tesnobnost pri pouku tujega jezika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ovrednotili izhodiščne raziskovalne hipoteze in ugotovili, da zadovoljena potreba po povezanosti in spol v različni meri napovedujejo aktivno udeležbo učencev pri pouku angleškega jezika, in sicer je zadovoljena potreba po povezanosti napovednik vseh mer aktivnega vključevanja v pouk - najmočneje učenčeve čustvene zavzetosti ter učiteljeve ocene učenčeve zavzetosti, a tudi učenčeve ocene vedenjske zavzetosti in tesnobnosti pri pouku tujega jezika. Ugotovili smo, da je za učence, ki zaznavajo višjo učno in osebo oporo s strani vrstnikov ter so s strani učiteljev ocenjeni kot bolj sprejeti, značilna višja zavzetost in nižja tesnobnost, kakor smo tudi v raziskavi opredelili višjo aktivno udeležbo pri pouku angleškega jezika. Ravno tako podatki kažejo, da je spol pomemben napovednik aktivnega vključevanja v pouk, saj je odnos med merami potrebe po povezanosti in aktivnega vključevanja v pouk pri dekletih močnejši ter, da spol pozitivno napoveduje vse mere aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika, razen tesnobnost. Naše ugotovitve imajo izjemno pomembno praktično vrednost v šolskem okolju, saj kažejo na pomembno mesto socialnih spremenljivk pri poučevanju tujega jezika oziroma v procesu šolanja nasploh. Na podlagi naših ugotovitev smo oblikovali smernice, s pomočjo katerih lahko učitelji tujega jezika in šola s poznavanjem vloge zadovoljene potrebe po povezanosti v šoli pripomorejo k večji aktivni udeležbi učencev pri pouku tujega jezika, kar se v šoli kaže kot večja želja po učenju ter sodelovanje in prizadevnost pri šolskem delu.
Ključne besede: zaznana opora s strani vrstnikov, socialna sprejetost, čustvena in vedenjska zavzetost, vrstniški odnosi, tesnobnost.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 340; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici