| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Grafiti v mestu Maribor - diplomska naloga
Uroš Murko, 2008, diplomsko delo

Opis: Grafitarji predstavljajo eno izmed socialnih skupin, ki v deluje v urbanem prostoru in ga sooblikuje. Učinki njihovega delovanja so grafiti, ki predstavljajo netržno in nelegalno obliko komuniciranja. S spoznavanjem razmestitve grafitov v mestu smo prepoznali njihov socialni prostor in jih obravnavali kot element prostorske in socialne diferenciacije. Tako smo opredelili območja večje in manjše gostote ter območja brez grafitov. Spoznali smo, da v območja velike gostote grafitov sodijo območje mestn
Ključne besede: socialni prostor, socialna skupina, grafiti, grafitarji, mesto
Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 5009; Prenosov: 622
.pdf Celotno besedilo (8,66 MB)

2.
Socialne igre v vrtcu
Cvetka Serec, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE S socialnimi igrami, ki so pomembno dopolnilo vzgojno-izobraževalnega procesa, razvijamo intelektualno, emocionalno in socialno plat otrokove osebnosti. Predstavljajo obliko vzgojnega dela, ki na igriv način preko igre omogoča otrokom boljši vpogled vase in v svoje odnose z drugimi. Od navadnih otroških iger in družabnih iger se razlikujejo, saj so vodene in načrtovane, a imajo še vedno značaj igre, saj se otroci vanje prostovoljno vključujejo. Dosežejo pa svoj namen le, če se po igri udeleženci pogovarjajo o tistem, kar so v igri doživeli. Poleg tega, da vzgojitelji socialne igre poznajo, je pomembno, da jih tudi pravilno in z določenim namenom uporabljajo. Pričujoče delo se omejuje na poznavanje in uporabo socialnih iger v vrtcu. Raziskava je vsebovala deskriptivno metodo neeksperimentalnega empiričnega pedagoškega raziskovanja. Neslučajnostni vzorec je zajemal 36 anketnih vprašalnikov vzgojiteljic prvega in drugega starostnega obdobja iz vseh enot Vrtca Murska Sobota. Vprašanja iz anketnega vprašalnika so bila statistično pregledana, zbrani podatki pa tabelarično prikazani. Dobljeni rezultati so pokazali dobro poznavanje različnih socialnih iger in pogosto uporabo le-teh pri vzgojnem delu. To pomeni, da se vzgojitelji dobro zavedajo pozitivnega vpliva socialnih iger na otroka, kakor tudi koristi za vzgojitelja.
Ključne besede: Ključne besede: socializacija, socialni razvoj, igra, socialna skupina, socialne igre.
Objavljeno: 11.03.2009; Ogledov: 14881; Prenosov: 2710
.pdf Celotno besedilo (532,42 KB)

3.
RAZREDNIK IN NJEGOVO VODENJE RAZREDA
Petra Zorko, 2009, diplomsko delo

Opis: Razrednik in njegovo vodenje razreda je naslov diplomskega dela, s katerim sem želela bolje spoznati delo razrednika in njegovo vodenje razreda. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenje razrednikov o njihovi usposobljenosti za vodenje razreda, njihovo počutje v vlogi vodje razreda ter njihove značilnosti vodenja razreda. Pri raziskovalnem delu sem uporabila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Želene podatke sem zbrala s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovila sem, da je večina razrednikov mnenja, da so bili oz. so kot začetniki deloma usposobljeni za vodenje svojega razreda. V 1. triadi prevladujejo razredniki, ki se v vlogi vodje razreda počutijo zelo dobro, medtem ko v 3. triadi prevladujejo razredniki, ki se počutijo dobro. Uporabljajo posamezne prijeme, ki pripomorejo k oblikovanju razreda v kakovostno skupino, in pogosto oz. zelo pogosto uporabljajo posamezne načine za vzpostavljanje boljše razredne klime. Največji poudarek jih večina daje medosebnim odnosom. Razredniki v 3. triadi tem razrednih ur ne izbirajo sami, ampak k sodelovanju povabijo tudi učence. Glede na rezultate raziskave lahko torej sklepam, da prevladujejo razredniki, ki se v razredu trudijo vzdrževati dobro vzdušje in s tem pripomorejo k dobremu počutju ne le njih samih, temveč tudi učencev.
Ključne besede: razrednik, vodenje razreda, socialna skupina, medosebni odnosi, razredne ure
Objavljeno: 09.04.2009; Ogledov: 5112; Prenosov: 1115
.pdf Celotno besedilo (880,40 KB)

4.
SOCIALNI PROSTOR MLADIH V MARIBORU
Aleksander Kidrič, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsak človek ima šest osnovnih potreb. To so potreba po bivanju, delu, izobraževanju, oskrbi, komunikaciji in rekreaciji. Ljudje na različnih prostorih zadovoljujejo te potrebe. Vendar imajo ljudje različne interese, a vseeno v družbi ne nastopajo vedno kot individuumi. Z drugimi predstavniki družbe se s skupnimi interesi in podobnimi načini zadovoljevanja potreb, združujejo v tako imenovane socialne skupine. Te socialne skupine v družbi delujejo podobno in na določenih območjih, ki jih imenujemo socialni prostori ali tudi akcijski prostori socialnih skupin. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kje je socialni prostor socialne skupine mladih v mestu Maribor. Omejili smo se na starostno kategorijo od 15. do 25. leta starosti. Torej, kje dijaki in študenti, ter njihovi vrstniki v Mariboru zadovoljujejo potrebe po bivanju, delu, izobraževanju, oskrbi, komunikaciji in rekreaciji.
Ključne besede: socialna skupina, socialni prostor, socialna skupina mladih
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1540; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

5.
Sociometrična preizkušnja v vrtcu
Ljudmila Ana Šekoranja, 2017, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela utemeljujem pomen socialnih odnosov, socialne kompetentnosti, vrstniških odnosov, predstavim socialne igre in kot glavno temo diplomskega dela natančno predstavim sociometrično preizkušnjo. Pri sociometrični preizkušnji me zanima njena izvedba in kako obdelamo ter prikažemo podatke. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni podatki sociometrične preizkušnje. V raziskavo so bili vključeni otroci iz enega izmed celjskih vrtcev v šolskem letu 2013/2014. Otroci so bili stari od štiri do šest let. V vzorec je bila vključena ena skupina s triindvajsetimi otroki. Uporabila sem deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Odgovore anketnih vprašalnikov nisem obdelovala. Zapisani so kot so bili podani. Odgovori otrok so zbrani v sociomatriki in v sociogramu. Poleg sociometrične preizkušnje sem izvedla tudi anketni vprašalnik, da bi lahko primerjala ugotovitve vzgojiteljice, njene pomočnice ter svoje ugotovitve s sociometrično preizkušnjo. Anketirane smo ugotovile in s pomočjo sociometrične preizkušnje potrdile, da so otroci med seboj povezani, se čutijo pripadne skupini, a se grupirajo v manjše skupine. Iz dobljenih ugotovitev lahko sklepam, da vzgojiteljica in pomočnica precej dobro poznata svojo skupino. Iz pridobljenih ugotovitev lahko trdim, da se je sociometrična preizkušnja pokazala kot smiseln način za preučevanje vrstniških odnosov v vrtcu. Sociometrična preizkušnja je lahko vzgojiteljem v veliko pomoč, ko dobijo novo skupino, da lahko vidijo, katere vezi je potrebno med otroki še posebej utrditi.
Ključne besede: sociometrična preizkušnja, socialni odnosi, socialna sprejetost, socialni vpliv, socialna preferenčnost, sociomatrika, sociogram, otrok, skupina
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 988; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (947,47 KB)

6.
Socialno geografski prikaz uporabnikov javnih odprtih površin v Velenju
Vesna Videmšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Javne odprte površine predstavljajo kraje zadovoljevanja nekaterih temeljnih življenjskih potreb. Med sabo se razlikujejo po funkcionalnosti in opremljenosti, zato ljudje izberejo tisto, ki je za zadovoljitev njihovih potreb najbolj primerna. Namen magistrskega dela je prikazati socialne lastnosti uporabnikov javnih odprtih površin v Velenju. Opredelili smo temeljne pojme s področja socialne geografije ter javnih odprtih površin, nato pa smo se osredotočili na posamezne javne odprte površine v Velenju. Skozi analizo smo želeli ugotoviti, kakšno je število uporabnikov posamezne javne odprte površine, njihova starostna in spolna struktura ter kakšne dejavnosti ob tem izvajajo. Ugotovili smo, da se socialne skupine in aktivnosti med javnimi odprtimi površinami v Velenju razlikujejo.
Ključne besede: socialna geografija, javne odprte površine, socialna skupina, socialno prostorska diferenciacija, Velenje
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 78; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici