| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov kot napovedniki spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih
Eva Sedlašek, 2020, magistrsko delo

Opis: Spletno medvrstniško nasilje je agresivno, namerno in ponavljajoče se dejanje posameznika ali skupine posameznikov, ki je storjeno z uporabo elektronskih oblik za vzpostavljanje stikov proti žrtvi, ki se ne more zlahka braniti. Dejavniki na ravni posameznika so pri tem prepoznani kot pomembni napovedniki spletne viktimizacije in spletnega nasilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil (1) preveriti osamljenost, socialno samopodobo in zaznano oporo s strani vrstnikov kot napovednike spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih, (2) preveriti in primerjati prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilja med skupino študentov ter skupino osnovnošolcev in srednješolcev, (3) preveriti razlike v prevalenci tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja glede na retrospektivne odgovore študentov za čas osnovne in srednje šole ter trenutne odgovore osnovnošolcev in srednješolcev. Celotni končni vzorec je zajemal 2.217 udeležencev. Ta vzorec je vključeval 201 študenta iz treh univerz in 1.016 osnovnošolcev ter srednješolcev iz 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Udeleženci so bili stari med 13 in 30 let. Rezultati kažejo, da osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov niso pomembni napovedniki spletne viktimizacije ter spletnega nasilnega vedenja pri študentih. Zaznane so bile statistično pomembne razlike med skupino študentov in skupino osnovnošolcev ter srednješolcev glede na prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije in tradicionalnega ter spletnega nasilnega vedenja. Prevalenca tradicionalne in spletne viktimizacije, prav tako tudi tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja, je bila nižja med študenti. Do statistično pomembnih razlik med retrospektivnimi odgovori študentov ter trenutnimi odgovori osnovnošolcev in srednješolcev je prišlo le pri tradicionalni ter spletni viktimizaciji. Študentje so v primerjavi s trenutnimi osnovnošolci in srednješolci poročali o višji stopnji tradicionalne ter spletne viktimizacije za obdobje osnovne in srednje šole.
Ključne besede: osamljenost, socialna samopodoba, zaznana opora s strani vrstnikov, spletna viktimizacija, spletno nasilno vedenje
Objavljeno: 09.12.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (789,16 KB)

2.
Tradicionalna in spletna viktimizacija v obdobju mladostništva: primerjava različnih profilov žrtev
Anja Kališnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot izpostavljenost učenca negativnim dejanjem enega ali več vrstnikov, pri čemer je to dejanje namerno, se ponavlja in traja daljše časovno obdobje. Z razvojem tehnologije se je pojavila nova oblika medvrstniškega nasilja, ki se odvija na spletu in prinaša nove izzive pri preprečevanju ter soočanju s posledicami. Iz pretekle literature je razvidno, da imajo tako tradicionalne kot tudi spletne žrtve v primerjavi z neudeleženimi večje težave na področju psihosocialnega delovanja, največje težave pa lahko pričakujemo pri dvojnih žrtvah. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev glede na njihove demografske in psihosocialne značilnosti ter značilnosti vedenja na spletu. Končni vzorec je zajemal 1980 učencev višjih razredov osnovne in srednje šole, ki prihajajo z 20 osnovnih in srednjih šol. Učenci so stari med 13 in 22 let. Glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja so bili razvrščeni v štiri skupine: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da se med tradicionalne in spletne žrtve uvršča več deklet kot fantov, a razlika ni statistično značilna. Med spletne žrtve se uvršča več srednješolcev kot osnovnošolcev. Spletne in tradicionalne žrtve poročajo o nižji stopnji splošne in socialne samopodobe ter zaznane opore in o višji stopnji osamljenosti, višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij ter pogostejši uporabi Snapchata v primerjavi z neudeleženimi. Spletne žrtve nekoliko presenetljivo poročajo o najvišji stopnji samozaznane priljubljenosti, tradicionalne pa o najnižji. Če primerjamo tradicionalne in spletne žrtve lahko vidimo, da spletne žrtve poročajo o nekoliko boljšem psihosocialnem delovanju, hkrati pa o višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij in pogostejši uporabi Snapchata. Dvojne žrtve poročajo o najvišji stopnji osamljenosti in najvišjem času aktivne uporabe socialnih omrežij, ki je primerljiva s stopnjo, o kateri poročajo tradicionalne žrtve. Poleg tega poročajo o podobni stopnji splošne in socialne samopodobe, opore ter samozaznane priljubljenosti kot tradicionalne žrtve.
Ključne besede: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve, neudeleženi, spol, starost, splošna in socialna samopodoba, opora, samozaznana priljubljenost, osamljenost, čas na socialnih omrežjih, uporaba Snapchata.
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 293; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (986,78 KB)

3.
Spletno nasilje v osnovni šoli: vloga samopodobe in pogostosti uporabe socialnega omrežja Facebook
Doris Brdnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi množične uporabe spleta in socialnih omrežij se vedno pogosteje pojavlja spletno nasilje. Facebook je eno izmed vodilnih socialnih omrežij, ki ga posamezniki uporabljajo že v zgodnjem mladostništvu. Ker je spletno nasilje postalo bolj aktualno predvsem z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, se zdi pomembno preučiti, v kakšnem odnosu sta uporaba socialnih omrežij in spletno nasilje. Za boljše razumevanje mladostnikov in njihovega doživljanja je pomembno raziskati tudi vlogo samopodobe pri spletnem nasilju in uporabi Facebooka. Namen empiričnega dela magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja spletno nasilje, kateri spol je zanj bolj dovzeten in v kakšni povezavi je tovrstno nasilje z uporabo Facebooka in splošno ter socialno samopodobo. Prav tako nas zanima, komu se žrtve spletnega nasilja najpogosteje zaupajo ter ali obstajajo morebitne razlike v stopnji zaupanja med tistimi, ki so žrtve pogosteje, in tistimi, ki so žrtve redkeje. V raziskavi je sodelovalo 250 osnovnošolcev. Uporabljeni so bili trije vprašalniki: Lestvica intenzivnosti uporabe Facebooka (Ellison, Steinfield in Lampe, 2007), Vprašalnik opisovanja samega sebe (Marsh, 1992) ter Vprašalnik spletnega nasilja, ki je bil zasnovan za to nalogo. Rezultati kažejo, da obstaja pomembna pozitivna povezava med spletnim nasiljem in splošno samopodobo. Prav tako se kaže tudi pomembna pozitivna povezava med prijatelji na Facebooku in spletnim nasiljem. Pozitivna povezava obstaja tudi med prijatelji na Facebooku, s katerimi se posamezniki družijo, in obema dimenzijama samopodobe. Žrtve spletnega nasilja se najpogosteje zaupajo svojim prijateljem in staršem, med spoloma pa obstaja pomembna razlika v doživljanju spletnega nasilja, in sicer so dekleta pogosteje žrtve kot fantje, prav tako pa je spol pomemben napovednik spletnega nasilja.
Ključne besede: spletno nasilje, žrtve spletnega nasilja, splošna samopodoba, socialna samopodoba, uporaba Facebooka, mladostništvo
Objavljeno: 18.10.2019; Ogledov: 516; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
Psihosocialne stiske pri pacientu z luskavico
Katja Lavrenčič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Luskavica vpliva na vse vidike kakovosti življenja, vključno s fizičnimi, psihološkimi, socialnimi in poklicnimi elementi. Gre za več faktorsko vnetno stanje z bremenom bolezni, ki se kaže s fizičnimi simptomi, ki jih imajo pacienti. Namen raziskave je raziskati, s katerimi psihosocialnimi stiskami se sooča pacient, ki ima luskavico in prikazati, kakšen je odnos družbe do sprejemanja pacienta z luskavico. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, v sklopu katere je bil izveden intervju odprtega tipa, zastavljen po konceptualnem modelu Virginije Henderson. V raziskavi je sodelovala ena pacientka z boleznijo luskavica. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejše stiske/problemi, s katerimi se spopada pacient s kožno boleznijo luskavica v času akutnosti bolezni na psihološkem in socialnem področju anksioznost, samomorilne misli, depresija, socialna izolacija, jeza, stres. Ugotovili smo, da družba ne sprejema in ni naklonjena pacientu s kožno boleznijo, ga socialno stigmatizira in zavrača. Diskusija in zaključek: Luskavica prizadene ljudi vseh starostnih skupin in ima velik vpliv na kakovost življenja. Stiske, s katerimi se srečujejo pacienti, so dolgotrajne in zahtevajo svojevrstno obravnavo, zato je pomembno, da družba in okolica sprejmeta pacienta obolelega za luskavico kot celoto, ne kot osebo z omejitvami.
Ključne besede: psoriaza, motena samopodoba, socialna stigmatizacija, depresija, samomorilne misli
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 577; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (897,26 KB)

5.
Psihosocialne značilnosti udeležencev medvrstniškega nasilja glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja
Tina Pivec, 2018, magistrsko delo

Opis: Izvajanje ali/in doživljanje nasilnega vedenja predstavlja eno izmed ključnih težav v mladostništvu. Iz literature je razvidno, da imajo posamezniki, ki izvajajo in/ali so deležni nasilnega vedenja, psihosocialne težave pogosteje kot njihovi normativni vrstniki. Za nasilneže so večinoma značilne eksternalizirane težave, za žrtve internalizirane, za nasilneže-žrtve pa tako eksternalizirane kot tudi internalizirane težave. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev medvrstniškega nasilja glede na njihove psihosocialne značilnosti in glede na vir poročanja. Prvotni vzorec je zajemal 1905 učencev iz 22 osnovnih šol v Sloveniji, ki so bili stari med 11 in 16 let. Učenci so bili razdeljeni glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja v tri podvzorce, ki so temeljili na metodi samoporočanja in/ali vrstniškega poročanja, in sicer v naslednje štiri skupine: nasilneži, žrtve, nasilnežižrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da so fantje pogosteje umeščeni v skupini nasilnežev in nasilnežev-žrtev kot dekleta. Na podlagi rezultatov multivariatne analize variance sem ugotovila, da so nasilneži najstarejši, imajo najvišjo stopnjo priljubljenosti med vsemi skupinami, podobno visoko splošno in socialno samopodobo ter stopnjo prijateljskih odnosov kot neudeleženi in podobno nizko stopnjo nadzora jeze kot nasilneži-žrtve. Žrtve zaznavajo najnižjo oporo vrstnikov, imajo najnižjo splošno in socialno samopodobo, najnižjo stopnjo prijateljskih odnosov med vsemi skupinami ter podobno stopnjo priljubljenosti kot neudeleženi. Nasilneži-žrtve imajo najvišjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter zaznavajo najnižjo oporo učiteljev v primerjavi z vsemi skupinami. Neudeleženi učenci zaznavajo najvišjo oporo vrstnikov in učiteljev, imajo najnižjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter najvišjo stopnjo nadzora jeze med vsemi skupinami.
Ključne besede: nasilneži, žrtve, nasilneži-žrtve, neudeleženi, spol, starost, opora vrstnikov, opora učiteljev, splošna in socialna samopodoba, izražanje jeze, prijateljstvo, priljubljenost. 
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 671; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

6.
Promocija zdravega načina življenja na Facebooku v povezavi s samopodobo, samospoštovanjem in zadovoljstvom z življenjem
Simona Kapl, 2017, magistrsko delo

Opis: Spletna socialna omrežja so v zadnjem času pritegnila pozornost raziskovalcev zaradi razširjenosti svojega socialnega in psihološkega učinka. Večina študij je osredotočenih na Facebook, ker je eno izmed največjih in najpopularnejših omrežij. V magistrskem delu smo ugotavljali povezavo med uporabo Facebooka in promocijo zdravega načina življenja. Želeli smo raziskati, kako je uporaba Facebooka povezana s posameznikovim zadovoljstvom z življenjem in kako promoviranje zdravja na Facebooku s samospoštovanjem in samopodobo posameznega uporabnika. Vzorec je zajemal 323 udeležencev, ki so reševali spletni vprašalnik. Od tega je bilo 84 moških in 239 žensk, starih od 14 do 66 let. Izpolnjevali so Lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka (FIS), Rosenbergovo lestvico samospoštovanja (RSES), Vprašalnik samopodobe (SDQ III) in Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS), zraven pa so še odgovorili na vprašanja o promociji zdravega načina življenja na Facebooku. Statistična analiza je pokazala, da sta intenzivnost uporabe Facebooka in zadovoljstvo z življenjem negativno povezana. Več časa, kot je posameznik aktiven na Facebooku, manj je zadovoljen s svojim življenjem. V načinu življenja glede na spremljanje promocij ni statistično pomembnih razlik. Rezultati so pokazali, da spremljanje promocij ni motiv za večjo uporabo Facebooka. Prav tako ni statistično pomembnih razlik med spoloma pri odločanju za bolj zdrav način življenja, edino ženske se pogosteje kot moški odločijo za izvajanje vaj, ki jih zasledijo pri spremljanju promocij. Ugotovili smo tudi, da se samopodoba in samospoštovanje posameznikov, ki spremljajo promocije o zdravem načinu življenja na Facebooku, ne razlikujeta statistično pomembno od samopodobe in samospoštovanja tistih, ki teh promocij ne spremljajo. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja povezave Facebooka in zdravega načina življenja.
Ključne besede: Promocija zdravja, zdrav način življenja, uporaba Facebooka, spletna socialna omrežja, socialno vplivanje, zadovoljstvo z življenjem, samopodoba, samospoštovanje
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 664; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama Maslowa
Katja Košir, Katarina Habe, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku analiziramo nekatere dejavnike učnega okolja z vidika enega izmed najbolj uveljavljenih modelov motivacije hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Ta model lahko učitelju predstavlja smiselno orodje za analizo možnih dejavnikov manj ustrezne učenčeve učne prilagojenosti. Na posameznih ravneh potreb predstavljamo nekatere koncepte, ki predstavljajo dejavnike učnega okolja. Na ravni fizioloških potreb navajamo pregled raziskav, ki so preučevale ergonomske dejavnike učnega okolja. Na ravni potreb po varnosti opisujemo koncepta vodenja razreda in medvrstniškega nasilja ter predstavljamo nekatere ključne raziskovalne ugotovitve na obeh področjih. Na ravni potreb po sprejetosti in ljubezni analiziramo vidike pozitivne razredne klime ter opisujemo koncept socialne sprejetosti učencev. Znotraj potrebe po samospoštovanju in dosežkih umestimo sodobna spoznanja o oblikovanju učne samopodobe učencev. Koncept zanosa pa predstavljamo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki učitelju omogočajo uresničevanje potrebe po samouresničevanju ter spodbujanje osebnostnega razvoja učencev. Na osnovi pregleda raziskav na navedenih področjih izpeljemo nekaj priporočil, ki učitelju omogočajo učinkovito spodbujanje celostnega razvoja učencev.
Ključne besede: učno okolje, razredna klima, socialna sprejetost, učna samopodoba, dejavniki učnega okolja, hierarhija potreb Abrahama Maslowa, vodenje razreda, zanos
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1432; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (698,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
SAMOPODOBA PRI VZGOJITELJICAH PREDŠOLSKIH OTROK
Tea Erjavec, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Samopodoba pri vzgojiteljicah predšolskih otrok smo želeli s pomočjo ankete ugotoviti, kakšna je splošna, akademska, telesna, čustvena in socialna samopodoba vzgojiteljic v vrtcih. Želeli smo tudi proučiti pomen starosti, izobrazbe in delovne dobe vzgojiteljic pri samopodobi. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje pogledali strukturo samopodobe v odraslosti, vlogo in funkcijo samopodobe, področja samopodobe, samopodobo in identiteto, pozitivno in negativno samopodobo. Predstavili smo tudi poklic vzgojitelj in poudarili, kako pomembne osebe smo vzgojitelji ter kako pomembno je, da ima vzgojitelj pozitivno samopodobo. Empirični del diplomskega dela zajema raziskavo, ki smo jo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 100 udeleženk, in sicer 54 vzgojiteljic in 46 pomočnic vzgojiteljic, starih od 18 do 54 let, povprečna starost pa je bila 28 let. Na podlagi analize smo ugotovili, da imajo vzgojiteljice pozitivno samopodobo, kar je zelo pomembno, saj imajo velik vpliv na otroke. Otroci se zgledujejo po vzgojiteljih, zato je še toliko bolj pomembno, da ima vzgojitelj pozitivno samopodobo in dober, pozitiven pogled na življenje.
Ključne besede: vzgojitelj, samopodoba, identiteta, akademska samopodoba, telesna samopodoba, čustvena samopodoba, socialna samopodoba
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 1509; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (681,28 KB)

9.
Samopodoba v povezavi s socialno anksioznostjo in samoučinkovitostjo dijakov s posebnimi potrebami v srednjem poklicnem izobraževanju
Teja Majcen, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali značilnosti problematike socialne integracije dijakov s posebnimi potrebami v različnih programih srednjega poklicnega izobraževanja. S komparativno analizo in pregledom obstoječih raziskav tako v slovenskem kot tudi svetovnem prostoru smo dobili širok teoretični vpogled v samopodobo, splošno in specifično samoučinkovitost ter socialno anksioznost učencev in dijakov s posebnimi potrebami v primerjavi z njihovimi sošolci brez posebnih potreb. Predstavili smo slovensko zakonsko podlago, ki narekuje vsem strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju individualiziran pristop, zagotavljanje prilagoditev in ustrezne dodatne strokovne pomoči ter podpore, ki lahko mladostniku s posebnimi potrebami omogoča razvoj vseh njegovih potencialov. Namen empiričnega dela doktorske disertacije je zapolnitev vrzeli na področju raziskovanja socialne integracije v slovenskem srednješolskem prostoru. Osredotočili smo se na srednješolsko populacijo, natančneje na populacijo mladostnikov, ki se izobražujejo v programih srednjega poklicnega izobraževanja, za katere je v slovenskem šolskem polju značilna negativna selekcija. V navedene programe namreč vpis iz leta v leto izrazito upada, med dijaki, ki se vključijo, pa prevladujejo učno šibkejši dijaki, ki prihajajo iz družinskega okolja z nizkim kulturnim kapitalom, dijaki z nizko stopnjo notranje motivacije, ki so vedenjsko problematični, ter dijaki s posebnimi potrebami (program srednjega poklicnega izobraževanja je namreč program, ki ga izbere vsako leto 45 % vseh dijakov s posebnimi potrebami). V raziskovalni vzorec smo zajeli 417 dijakov prvega letnika, od tega 105 s posebnimi potrebami (opredelitev: primanjkljaji na posameznih področjih učenja), ki so bili anketirani v začetku in ob zaključku šolskega leta 2011/2012. Želeli smo namreč dobiti vpogled, kaj se dogaja s samopodobo, s splošno in socialno samoučinkovitostjo ter socialno anksioznostjo tekom leta. Pri dijakih s posebnimi potrebami smo zaznali statistično značilno slabšo samopodobo, nižjo oceno splošne in socialne samoučinkovitosti ter višjo oceno socialne anksioznosti kot pri njihovih sošolcih brez posebnih potreb. Splošna in socialna samoučinkovitost sta iz inicialnega v finalno merjenje celo upadli. Dijaki s posebnimi potrebami so v razredne skupnosti slabše integrirani kot njihovi sošolci brez posebnih potreb, kar smo izmerili tudi preko sociometričnih analiz. Rezultati sociometrične preizkušnje namreč kažejo na statistično značilne razlike v sociometričnih statusih dijakov s posebnimi potrebami in njihovih sošolcev. Medtem ko so dijaki s posebnimi potrebami največkrat opredeljeni kot zavrnjeni, so dijaki brez posebnih potreb največkrat opredeljeni kot priljubljeni ali povprečni. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj doktorske disertacije ugotavljamo, da je ključnega pomena oblikovanje celostne mreže pomoči, ki zajema vse udeležence vzgojno- izobraževalnega procesa. Dijakom s posebnimi potrebami lahko odstranimo ovire na poti do cilja in sledimo njihovi največji koristi, ko se osredotočimo ne le na dijake same, temveč tudi na strokovne delavce v srednji šoli, starše dijakov s posebnimi potrebami in ne nazadnje sošolce dijakov s posebnimi potrebami. Še vedno pa vidimo, med vsemi navedenimi subjekti vzgojno-izobraževalnega procesa, učitelja kot subjekt, ki je ključnega pomena pri razvoju inkluzivne šolske kulture ter pri opolnomočenju dijakov s posebnimi potrebami.
Ključne besede: samopodoba, socialna samoučinkovitost, splošna samoučinkovitost, socialna anksioznost, sociometrični položaj, srednje poklicno izobraževanje, socialna integracija.
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 2565; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

10.
VPLIV DEJAVNIKOV NA UČNO IN SOCIALNO USPEŠNOST DOMSKIH OTROK OSNOVNE ŠOLE VERŽEJ
Mateja Rus, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo razčlenili razvoj čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih oziroma mladostnikih ter podrobneje opredelili dejavnike, kot so družina, šola, vzgojni zavod in samopodoba, ki vplivajo na otroka oziroma mladostnika s čustvenimi in vedenjskimi težavami. V tem delu smo prav tako predstavili enoto dom, ki deluje v sklopu Osnovne šole Veržej. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila opravljena z razredniki, domskimi vzgojitelji ter njihovimi varovanci na Osnovni šoli Veržej. Z raziskavo smo poskušali ugotoviti, kako so domski otroci na Osnovni šoli Veržej uspešni na učnem in socialnem področju, ali je zaslediti spremembe uspeha od njihovega prihoda v Osnovno šolo Veržej do danes in kaj je vplivalo na te spremembe.
Ključne besede: čustvene in vedenjske težave, družina, šola, vzgojni zavod, samopodoba, socialno okolje, učna uspešnost, socialna uspešnost, Osnovna šola Veržej
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 3314; Prenosov: 546
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici